<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep II Ips 300/2017

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2018:II.IPS.300.2017
Evidenčna številka:VS00014033
Datum odločbe:26.07.2018
Opravilna številka II.stopnje:VSC Sklep Cp 156/2017
Datum odločbe II.stopnje:15.06.2017
Senat:Jan Zobec (preds.), Karmen Iglič Stroligo (poroč.), mag. Nina Betetto, Tomaž Pavčnik, Janez Vlaj
Področje:DENACIONALIZACIJA
Institut:vrnitev podržavljenega premoženja - vrnitev zaplenjenega premoženja - pravna podlaga - Odlok AVNOJ - državljanstvo pravnega naslednika - zavrnitev predloga

Jedro

V sodni in ustavosodni praksi se je utrdilo stališče, da je vprašanje pravne podlage zahtevkov za vračanje podržavljenega premoženja odvisno od ugotovitve, na kateri pravni podlagi je bilo premoženje podržavljeno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagateljev za vrnitev zaplenjenega premoženja, in sicer nepremičnin, ki so bile v času zaplembe vpisane v vl. št. 231, 251 in 214 k. o. ..., ter odločilo, da udeleženci postopka sami trpijo vsak svoje stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagateljev zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter odločilo, da predlagatelja krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Zoper sklep, izdan na drugi stopnji, sta predlagatelja pravočasno vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb nepravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata, da Vrhovno sodišče razveljavi sklepa druge in prve stopnje in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču, in sicer glede na določilo 145. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS) Okrajnemu sodišču v Ljubljani zaradi izključne krajevne pristojnosti.

Dejanski okvir spora in zahtevki strank

4. Predlagatelja sta pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložila predlog za vrnitev zaplenjenega premoženja. Njun dedek oziroma pradedek A. A. je bil s sodbo Vrhovnega sodišča Kv 7/46 z dne 6. 11. 1946 pravnomočno obsojen na zaplembo celotnega premoženja. Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je 17. 11. 2010 s sodbo VII Ks 86094/2010 ugodilo zahtevi za revizijo te sodbe, sodbo v celoti razveljavilo, obsojenca A. A. pa oprostilo obtožbe.

5. Okrajno sodišče v Ljubljani je 15. 6. 2015 izdalo sklep, s katerim je odločilo, da se ločeno obravnavajo (1) zahteva za povrnitev premoženja, ki je bilo preneseno v last FLRJ na podlagi odločbe Okrajnega sodišča v Ljubljani Zp 1286/46-5 z dne 12. 9. 1946, (2) zahteva za vrnitev nepremičnin v k. o. ... ter (3) zahteva za vrnitev nepremičnin v k. o. .... V tem postopku se obravnava le vrnitev zadnje navedenega premoženja (nepremičnine, vpisane v k. o. ...). Odločitev o tem je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom 2. 7. 2015 odstopilo Okrajnemu sodišču v Slovenskih Konjicah kot krajevno in stvarno pristojnemu sodišču. Pritožbo predlagateljev zoper ta sklep je sodišče druge stopnje zavrnilo.

Odločitev sodišč prve in druge stopnje

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi zemljiškoknjižnih vpisov in zaplembenih odločb zaključilo, da premoženje prednika predlagateljev ni bilo zaplenjeno na podlagi kazenske sodbe, ampak na podlagi 1. in 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka AVNOJ-a o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile, in sicer z dnem njegove uveljavitve 6. 2. 1945. Kasnejša zaplemba premoženja v kazenskem postopku ni pravno upoštevna, saj je bilo premoženje odvzeto že pred tem in neodvisno od kazenske sodbe. Predlagatelja tudi nista dokazala, da bi te nepremičnine naknadno, že po podržavljenju prešle v zasebno last pravnega prednika predlagateljev ter mu bile nato (zopet) podržavljene na podlagi kazenske sodbe. Takšno dejansko stanje je bilo ugotovljeno v drugem postopku vračanja premoženja glede nepremičnin B..

7. Sodišče druge stopnje je razlogom sodišča prve stopnje pritrdilo.

Povzetek revizijskih navedb

8. Predlagatelja poudarjata, da je bil proti A. A. izpeljan krivičen kazenski postopek. Njegovo premoženje ni bilo imetje nemškega rajha, bil je slovenske narodnosti ter simpatizer narodnoosvobodilnega gibanja. Zadevi II Ips 119/2016 in II Ips 181/2012, ki ju citira pritožbeno sodišče, nista primerljivi s to zadevo. A. A. sta bili zaplenjeni B.1 in C.; prva je bila pred zaplembo v celoti last predlagatelja, druga pa do ½. A. A. je pri sodišču dosegel, da mu je bila B. izročena v last in posest, sodišče pa mu je kot obteževalno okoliščino štelo, da je trdil, da bo zahteval tudi vrnitev deleža C. Sklicujoč se na odločbo Ustavnega sodišča Up-544/11 in Up-545/11 sta predlagatelja očitala odločitvi sodišča prve stopnje arbitrarnost. Sodišče namreč ni upoštevalo konkretnega dejanskega stanja. Sodišče druge stopnje se v izpodbijanem sklepu do teh pritožbenih trditev ni opredelilo in je zato podana bistvena kršitev določb nepravdnega postopka. Obravnavani primer ni primerljiv z zadevami, ki so bile obravnavane v zadevah ustavne presoje. Za zaplembo premoženja A. A. ni bilo nobene druge pravne podlage kot zgolj kazenska sodba. Če ne bi bilo sojenja, bi bila B. njegova last, saj jo je dobil vrnjeno, če ne bi bil obsojen, pa bi zahteval tudi vrnitev C., kot je napovedal. Vrhovno sodišče je že odločalo o reviziji predlagateljev glede dela premoženja2 in zavzelo stališče, da se po določbi 145. člena ZIKS, če je kazen zaplembe premoženja razveljavljena, vrne zaplenjeno premoženje obsojencu ali njegovim dedičem. O tem odloča sodišče. Sklicujoč se na 145.a člen ZIKS je Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da je v primerih, kot je obravnavani, treba smiselno uporabiti glede vračanja, omejitev v zvezi z vračanjem in glede vrednosti premoženja določbe tretjega poglavja Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Navedlo je še, da je sodišče vezano samo na opis razmerja, ne pa na konkretne predloge, kako naj o tem razmerju oziroma stanju odloči. Glede na to bi moralo pritožbeno sodišče odločitev prvostopenjskega sodišča razveljaviti in mu vrniti zadevo v ponovno odločanje, saj je treba ustrezno ugotoviti dejansko stanje.

9. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP3) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) vročena nasprotnima udeležencema, ki nanjo nista odgovorila.

Odločitev o reviziji

10. Revizija ni utemeljena.

11. Sodišče druge stopnje je v okviru presoje pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja in pravilnosti uporabe materialnega prava v dejanskem in pravnem pogledu pritrdilo razlogom sodišča prve stopnje, da je bilo v tem postopku obravnavano premoženje pravnemu predniku predlagateljev podržavljeno na podlagi 1. in 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ, zaradi česar pravna podlaga vrnitve zaplenjenega premoženja ni ZIKS in s tem implicitno odgovorilo tudi na pritožbene navedbe v zvezi z arbitrarnostjo in neupoštevanjem konkretnega dejanskega stanja. Zato revizijski očitek, da se do tega ni opredelilo, ni utemeljen.

12. Vrnitev med vojno in po vojni podržavljenega premoženja urejata ZDen in ZIKS, ki pa kljub enakemu cilju, to je cilju odprave krivic, deloma različno urejata pogoje in način vračanja premoženja. V sodni in ustavosodni praksi4 se je utrdilo stališče, da je vprašanje pravne podlage zahtevkov za vračanje podržavljenega premoženja odvisno od ugotovitve, na kateri pravni podlagi je bilo premoženje podržavljeno: Če je bilo premoženje odvzeto po 1. ali 2. točki prvega odstavka 1. člena Odloka AVNOJ, je premoženje postalo državno po samem Odloku in so lahko predlagatelji zahtevali vračilo premoženja v upravnem postopku ob pogojih ZDen, če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi kazenske sodbe, je po razveljavitvi kazenske sodbe predviden sodni postopek vrnitve zaplenjenega premoženja po ZIKS. V odločbi Up-969/08 je Ustavno sodišče res poudarilo, da bi bila v neskladju s 33. členom Ustave vsaka razlaga zakonske ureditve, po kateri upravičenci, ki so v roku iz prvega odstavka 64. člena ZDen pri sodišču vložili zahtevo za vrnitev s kazensko sodbo zaplenjenega premoženja, ne bi imeli več pravice do njegove vrnitve zgolj zato, ker bi sodišče med postopkom ugotovilo, da je bilo to premoženje ex lege podržavljeno že pred izdajo kazenske sodbe. Iz nosilnih razlogov te odločbe je razvidno, da so bila za presojo Ustavnega sodišča v tej zadevi odločilna predvsem naslednja dejstva oziroma okoliščine: (1) da je bil zahtevek pri sodišču vložen pred iztekom roka iz prvega odstavka 64. člena ZDen, (2) da je ta rok v času odločanja sodišč že potekel in (3) da je bila v zemljiški knjigi kot podlaga za prenos premoženja v državno last navedena odločba, izdana na podlagi kazenske sodbe, s katero je bila izrečena zaplemba premoženja. Vendar pa je nadalje v odločbi Up-545/11 in Up-544/11 poudarilo, da je treba dejstva konkretnega primera primerjati z dejstvi, na katerih temelji odločitev v zadevi Up-969/08, saj nosilno stališče iz te določbe ne velja vselej, kadar sodišče odloča o zahtevkih, vloženih na podlagi določb ZIKS, in je sporna podlaga podržavljenja oziroma pravna podlaga zahtevka za uveljavitev pravice do vrnitve podržavljenega premoženja.

13. Predlagatelja, čeprav vztrajata, da ni bilo druge podlage za zaplembo premoženja kot kazenska obsodilna sodba, pravzaprav ne oporekata temu, da so bile takoj po vojni nepremičnine C. podržavljene na enak način kot nepremičnine B., torej z odločbami zaplembenih komisij, izdanih na podlagi 1. in 2. točke 1. člena Odloka AVNOJ. To pa ne pomeni, da je bila tudi njihova nadaljnja usoda nujno enaka, zaradi česar bi morale biti vse nepremičnine predlagateljem vrnjene na enak način oziroma v enakih postopkih. Bistvena razlikovalna okoliščina je, da je bilo premoženje B. po podržavljenju pravnemu predniku predlagateljev na njegovo zahtevo vrnjeno v last, nato pa ponovno podržavljeno, tokrat s kazensko sodbo. Za premoženje C. ni bilo ugotovljeno, da bi bilo predniku predlagateljev vrnjeno, zato Odlok AVNOJ (skupaj z na njegovi podlagi izdano deklaratorno odločbo zaplembene komisije) ostaja temelj podržavljenja tega premoženja. Zaplemba celotnega premoženja pravnega prednika predlagateljev je bila kasneje izrečena tudi s kazensko sodbo, vendar pa glede premoženja C. (za razliko od premoženja B.) izrečena zaplemba ni mogla imeti pravnega učinka. Na drugačno presojo ne vpliva morebiten namen prednika predlagateljev, da bo zahteval vrnitev tudi tega premoženja, in njegovo pričakovanje, da bo (tudi) temu njegovemu predlogu ugodeno.

14. Prav upoštevanje okoliščin konkretnega primera torej utemeljuje presojo, da bi glede na ugotovljeno podlago podržavljenja morala predlagatelja vrnitev premoženja uveljavljati v ustreznem postopku po določbah ZDen pri pristojni upravni enoti. Glede na navedbe predlagateljev v reviziji o narodnosti njunega prednika pa Vrhovno sodišče dodaja, da je pravilno tudi stališče sodišč druge in prve stopnje, da v tem postopku sodišče nima pristojnosti odločati o tem, ali so okrajne zaplembene komisije pri izdaji zaplembenih odločb pravilno uporabile določbe Odloka AVNOJ.

15. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo (četrti odstavek 384. člena ZPP v zvezi s 378. členom ZPP in 37. členom ZNP) in s tem tudi v njej vsebovano zahtevo po povrnitvi stroškov revizijskega postopka.

-------------------------------
1 Gre za nepremičnine v k. o. ..., ki se obravnavajo v drugem ločenem postopku.
2 II Ips 307/2016 glede B. oziroma nepremičnin te družbe v k. o. ... .
3 Glede na prehodno določbo 125. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (novela ZPP-E) je Vrhovno sodišče odločalo na podlagi določb ZPP, ki so veljale do uveljavitve te novele.
4 Npr. II Ips 295/2013, II Ips 126/2010, II Ips 177/2009, II Ips 275/2002 in številne druge ter odločbi Ustavnega sodišča Up-969/08 in Up-545/2011, Up-544/2011. Skladni s tem sta tudi II Ips 119/2016 in II Ips 81/2012, zato se sodišče druge stopnje pravilno in utemeljeno sklicuje tudi nanju.


Zveza:

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) - člen 1, 1/1-1, 1/1-2

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o denacionalizaciji (1991) - ZDen - člen 64, 64/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
06.09.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIxNDQ2