VSRS Sklep II DoR 229/2018

Jedro

Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev, da za potrebe nepremičnine z ID znakom ..., ki je v lasti tožeče stranke, obstaja v korist vsakokratnega lastnika te nepremičnine služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi kmetijskimi stroji, to je s traktorji s priključki, kosilnico in drugimi kmetijskimi stroji, po nepremičninah z ID znaki ..., ter podrobneje opredelilo potek služnostne poti. V presežku, to je glede zahtevane ugotovitve obstoja služnostne pravice vožnje z vsemi vozili, je tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožencem je naložilo nerazdelno plačilo pravdnih stroških tožeče stranke v višini 1.086,21 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo tudi glede vožnje z osebnimi vozili. Odločilo je še, da morajo toženci tožnici povrniti njene pritožbene stroške v višini 577,98 EUR.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga tretji toženec predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj: 1. Ali je zaradi varstva načela neposrednosti možen poseg v dejansko stanje na pritožbeni stopnji, če sodišči prve in druge stopnje nista v enakem spoznavnem položaju, upoštevaje da se sodba sodišča prve stopnje ne opira le na listine in pisne izjave prič, temveč tudi na ogled in izpovedbe prič, ob tem pa ustanovitev služnosti z vozili ni potrebna zaradi zahteve po drugačnem vzdrževanju prevoznosti služnostne poti, kvalitete bivanja stanovalcev ob cesti, narave gospodujočega zemljišča ter delne plazovitosti in nagnjenosti terena služečih nepremičnin? in 2. Ali bi sodišče druge stopnje moralo povzeti natančno dokazno oceno glede vseh izvedenih dokazov, tudi tistih, ki so bili izvedeni v postopku pred sodiščem prve stopnje? V obrazložitvi predloga poudarja, da je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek glede voženj z osebnimi vozili na podlagi celovite dokazne ocene (oprave ogleda, vpogleda v fotografije), ne le na podlagi izpovedbe priče Z. P. Na podlagi vseh izvedenih dokazov je zaključilo, da vožnja z osebnimi avtomobili do parcele tožnice ni bila možna. Prav tako je glede obremenjenosti služečih zemljišč navedlo, da vožnja z avtomobili zahteva drugačno vzdrževanje prevoznosti služnostne poti in da se zaradi nje spreminja kvaliteta bivanja stanovalcev ob cesti. V nobenem primeru pa vožnja z osebnimi vozili ne služi obdelavi kmetijskega zemljišča. Ker je sodišče druge stopnje spremenilo sodbo sodišča prve stopnje zaradi drugačne dokazne presoje, bi moralo opraviti natančno dokazno oceno, pri kateri bi upoštevalo tudi dokaze, izvedene pred sodiščem prve stopnje, in ne le izpovedbe priče Z. P. Zaradi varstva načela neposrednosti je poseg v dejansko stanje na pritožbeni stopnji možen le, če sta obe sodišči v enakem spoznavnem položaju. Sodišče druge stopnje ni bilo v enakem spoznavnem položaju, saj ni izvedlo ogleda. Poleg tega ni pojasnilo, zakaj naj bi bila vožnja z osebnimi vozili nedvomno manj obremenjujoča kot vožnja s kmetijsko mehanizacijo.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zaradi česar je predlog za dopustitev revizije skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

06.09.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep II DoR 382/2016
• VSRS Sklep II DoR 178/2019
• VSRS Sklep II DoR 140/2021