<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep II DoR 94/2018

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2018:II.DOR.94.2018
Evidenčna številka:VS00013007
Datum odločbe:21.06.2018
Opravilna številka II.stopnje:Sodba VSM I Cpg 341/2017
Datum odločbe II.stopnje:11.01.2018
Senat:Anton Frantar (preds.), Karmen Iglič Stroligo (poroč.), Tomaž Pavčnik
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
Institut:dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska - splošni zavarovalni pogoji - izguba zavarovalnih pravic - domneva alkoholiziranosti - preizkus alkoholiziranosti - izmikanje preiskavi - povrnitev škode

Jedro

Revizija se dopusti v smeri preizkusa pravilnosti presoje v pravnomočni sodbi glede izmikanja možnosti ugotavljanja voznikove alkoholiziranosti.

Izrek

Revizija se dopusti v smeri preizkusa pravilnosti presoje v pravnomočni sodbi glede izmikanja možnosti ugotavljanja voznikove alkoholiziranosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka odločilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 124843/2015 z dne 20. 10. 2015 v delu, s katerim je bilo toženki (prej dolžnici) naloženo plačilo terjatve v višini 6.351,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 11. 2012 do plačila in stroškov izvršilnega postopka v znesku 155,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 10. 2015 dalje do plačila (v nadaljevanju sklep o izvršbi), v celoti v veljavi. V II. točki izreka je odločilo, da je toženka dolžna povrniti tožniku v roku 15 dni njegove pravdne stroške v višini 1.101,89 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo toženkini pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo, glede pravdnih stroškov pa, da je tožnik dolžan plačati toženki v roku 15 dni njene stroške pravdnega postopka v znesku 454,00 EUR.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložil tožnik. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali je mogoče šteti, da se je zavarovanec (namerno) izmaknil preizkusu alkoholiziranosti zgolj zato, ker v primeru nastanka nezgode I. kategorije o nezgodi ni obvestil policije, čeprav v skladu s 3. točko prvega odstavka 34. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska AK 01/12 (v nadaljevanju Splošni pogoji) v zvezi s 4. točko drugega odstavka 110. člena v zvezi s 1. točko drugega odstavka 109. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP) tega ni bil dolžan storiti? 2) Ali je zavarovanec dolžan ovreči domnevo alkoholiziranosti in če jo je - ali jo lahko ovrže zgolj tako, da pokliče policijo ali da zatrjuje, da je zaradi objektivnih okoliščin ni mogel poklicati, glede na to, da v skladu s 3. točko prvega odstavka 34. člena Splošnih pogojev in 4. točko drugega odstavka 110. člena v zvezi s 1. točko drugega odstavka 109. člena ZPrCP policije o nezgodi ni dolžan obvestiti, ker gre za nezgodo I. kategorije? Navaja da, ker voznik ne po Splošnih pogojih (34. člen) ne po zakonskih določilih (4. točka drugega odstavka 110. člena v zvezi s 1. točko drugega odstavka 109. člena ZPrCP) ni bil dolžan poklicati policije, ker je v nezgodi nastala samo materialna škoda, ni mogoče šteti, da se je zaradi tega izmaknil možnosti za ugotavljanje stopnje njegove alkoholiziranosti. Uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča in se sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča II Ips 331/2013 z dne 1. 10. 2015, po katerem je na toženki trditveno in dokazno breme, da je tožnik namerno preprečil ugotavljanje svoje alkoholiziranosti in ne na tožniku. Toženka ni trdila, da se je tožnik namerno izognil preizkusu alkoholiziranosti, iz pisne izjave voznika pa izhaja, da na dan prometne nezgode ni pil alkohola. Zgolj dejstvo, da voznik ni poklical policije, ne pomeni, da je namerno preprečil možnost, da bi se ugotavljala njegova alkoholiziranost, zaradi česar se domneva alkoholiziranosti sploh ni vzpostavila. V zvezi s tem se sklicuje tudi na sodno prakso Višjega sodišča v Ljubljani (sodba III Cp 2447/2016 z dne 5. 10. 2016, ki jo prilaga). Dodaja še, da dejansko stanje v obravnavani zadevi ni primerljivo z dejanskim stanjem v zadevah, na katere se sklicuje pritožbeno sodišče (sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 333/2014 z dne 2. 4. 2014 ter sodba in sklep Višjega sodišča v Kopru Cp 205/2016 z dne 22. 10. 2013).

4. Predlog je v delu, razvidnem iz izreka sklepa, utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE5ODg1