<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep X DoR 34/2018-3

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2018:X.DOR.34.2018.3
Evidenčna številka:VS00011705
Datum odločbe:25.04.2018
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS I U 923/2017
Datum odločbe II.stopnje:16.01.2018
Senat:dr. Erik Kerševan (preds.), Peter Golob (poroč.), Brigita Domjan Pavlin
Področje:DAVKI - UPRAVNI SPOR
Institut:dopuščena revizija - davek na promet nepremičnin - zahteva za vračilo davka - davčni zavezanec - univerzalni pravni naslednik

Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali lahko zahtevo na podlagi drugega odstavka 16. člena ZDPN-2 vloži tudi univerzalni pravni naslednik davčnega zavezanca?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali lahko zahtevo na podlagi drugega odstavka 16. člena ZDPN-2 vloži tudi univerzalni pravni naslednik davčnega zavezanca?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 4236-10498/2016-3 (07-100-02) z dne 17. 5. 2016, s katero je zahtevo tožnika za vračilo plačanega davka na promet nepremičnin (v nadaljevanju DPN) v znesku 1.600,00 EUR, ki je bil odmerjen z odločbo davčnega organa z dne 18. 7. 2013, na podlagi prodajne pogodbe sklenjene 27. 6. 2013 in davčne napovedi vložene 28. 6. 2013 s strani davčnega zavezanca, prodajalca B. B., umrlega ..., zavrglo. Z odločbo št. DT-499-18-51/2016-2 z dne 20. 3. 2017 je davčni organ druge stopnje pritožbo zavrnil.

2. Iz sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je v konkretni zadevi sporno, ali lahko univerzalni pravni naslednik davčnega zavezanca vstopi v procesne in materialne pravice pravnega prednika, oziroma konkretno, ali lahko tožnik kot univerzalni pravni naslednik davčnega zavezanca zahteva vračilo plačanega DPN, čeprav ni bil stranka odmernega postopka, njegov pravni prednik pa pred smrtjo ni začel postopka za vračilo plačanega DPN. Po presoji sodišča prve stopnje je prvostopenjski davčni organ pravilno ugotovil, da zahteve za vračilo DPN ni vložila upravičena oseba. Na podlagi drugega odstavka 16. člena Zakona o davku na promet nepremičnin (v nadaljevanju ZDPN-2) lahko vračilo DPN v primeru, da pogodbe ni mogoče izpolniti, zahteva le davčni zavezanec, ki pa je bil v konkretnem primeru prodajalec nepremičnine – tožnikov pravni prednik. Tožnik ne more biti uspešen s sklicevanjem na prvi odstavek 48. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), saj ni bil stranka odmernega postopka, niti ni vstopil v postopek vračila plačanega DPN (ker postopka njegov pravni prednik pred smrtjo ni začel) kot pravni naslednik in zato ni oseba, ki bi bila upravičena zahtevati vračilo DPN. Okoliščina, da se tožnik na podlagi prodajne pogodbe ni pravočasno vpisal v zemljiško knjigo kot novi lastnik nepremičnine in da je zaradi pridobitve te nepremičnine na podlagi sklepa o dedovanju moral plačati tudi davek na dediščine in darila, ni okoliščina, ki bi jo bilo mogoče pripisati toženki. Tožnik bi lahko vstopil v položaj pravnega prednika ter postopek v skladu z določbo prvega odstavka 50. člena ZUP nadaljeval le v primeru, da bi pokojni B. B. zahteval vračilo DPN. Univerzalni pravni naslednik davčnega zavezanca na podlagi prvega odstavka 48. člena ZDavP-2 vstopi le v materialne pravice, to je ugotovljene davčne obveznosti in terjatve iz naslova davkov pravnega prednika, razen v primeru dokončanja že začetih davčnih postopkov oziroma v točno določenih izjemah.

3. Tožnik je na Vrhovno sodišče vložil predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in predlagal, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi pomembnega pravnega vprašanja.

4. Predlog za dopustitev revizije je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je predlogu tožnika za dopustitev revizije ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre namreč za pomembno pravno vprašanje, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo in je pomembno za enotnost in razvoj sodne prakse, saj se nanaša na presojo oziroma razlago zakonske dikcije „davčni zavezanec“ na podlagi drugega odstavka 16. člena ZDPN-2 z ozirom na univerzalno pravno nasledstvo davčnega zavezanca. Predlagatelj se v okviru predlaganega vprašanja sklicuje tudi na določbo 132. člena Zakona o dedovanju, ki je v razmerju do davčnih predpisov splošnejša, zato je Vrhovno sodišče vprašanje v tem delu ustrezno preciziralo.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o davku na promet nepremičnin (2006) - ZDPN-2 - člen 16, 16/2
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367c

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE4NTk4