VSRS Sodba VIII Ips 220/2017

Jedro

V svoji delovni karieri je tožnik opravljal številna dela. V skladu z zakonsko definicijo poklica je treba pri ugotavljanju preostale delovne zmožnosti upoštevati vsa ta dela in ne samo izobrazbe.

Ali je invalidnost podana, je mogoče ugotavljati šele po tem, ko sprememb v zdravstvenem stanju ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in se zaradi njih zmanjša možnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta. Zato datuma poškodbe ni mogoče upoštevati kot dan nastanka invalidnosti, saj takrat še niso bile znane posledice poškodbe in uspeh zdravljenja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik se ni strinjal z ugotovljeno invalidnostjo in pravicami, ki mu jih je iz invalidskega zavarovanja priznal toženec z odločbo z dne 15. 12. 2014. Menil je, da njegova preostala delazmožnost ni bila pravilno ugotovljena. Sodišče prve stopnje je enako kot toženec odločilo, da je pri tožniku podana III. kategorija invalidnosti, da je sposoben za delo z omejitvami v polnem delovnem času ter da je datum nastanka invalidnosti 28. 5. 2014. V dokončno odločbo toženca je sodišče prve stopnje poseglo le glede obremenitev, ki morajo biti spoštovane pri določitvi drugega ustreznega dela.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča. Zato je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Revizijo vlaga tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Kršitev naj bi bila podana, ker so dejstva, na katere je oprta sodba, ostala nejasna in so med seboj v nasprotju. Je strojni tehnik, ta izobrazba naj bi po mnenju izvedenskega organa in sodišča omogočala opravljanje dela brez poklicne rehabilitacije. Navedeni zaključek je zmoten. V času od končanja šolanja je prišlo do razvoja tehnike in tehnologije. Strojni tehnik se lahko vključuje v delovni proces le kot strojnik neposredno pri stroju, strojni mehanizaciji ali pa kot operater pri CNC strojih. Glede na podane omejitve globinskega in natančnega vida pa takega dela ne more opravljati. Pogoji, ki jih 63. člen ZPIZ-2 določa za ugotovitev preostale delovne zmožnosti niso bili pravilno upoštevani. Ne strinja se tudi z datumom nastanka invalidnosti. Pravilen datum nastanka invalidnosti je lahko datum operacije 24. 7. 2013 oziroma datum odstranitve silikonskega olja v oktobru 2013 in ne administrativno določen datum seje invalidske komisije. Toženec, ki je razpolagal z vso potrebno dokumentacijo, bi ga moral opozoriti, da bi uveljavljal pravice na podlagi šestega odstavka 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami), pa je to svojo dolžnost zanemaril.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP). Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izpodbijano sodbo, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je tožnik po poklicu strojni tehnik in ima več kot 20 let pokojninske dobe. V delovni dobi je bil zaposlen na različnih delovnih mestih; delo je opravljal tudi kot samostojni podjetnik. Od 1. 10. 2013 je brezposeln in je prijavljen pri Zavodu RS za zaposlovanje. Njegov osebni zdravnik je 26. 6. 2014 vložil predlog za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Na podlagi mnenja invalidske komisije prve stopnje z dne 28. 5. 2014 je toženec 12. 8. 2014 odločil, da je pri tožniku od 28. 5. 2014 dalje podana III. kategorija invalidnosti zaradi posledic poškodbe pri delu. Priznal mu je pravico do premestitve na drugo delovno mesto, kjer ni potreben natančen in globinski vid, brez dela na višini in pri strojih, ni sposoben za dela, kjer je večja možnost poškodb oči in tudi ne za delo v profesionalnem prometu. Za delo je zmožen v polnem delovnem času. Invalidska komisija druge stopnje je dodala še omejitev, da lahko delo s slikovnim zaslonom opravlja le 4 ure dnevno. Navedeno je povzel toženec v odločbi z dne 15. 12. 2014.

7. Tožnik očita sodišču druge stopnje, da so dejstva, na katerih temelji sodba, nejasna in sama s seboj v nasprotju. Pri tem ne pojasni, za katera dejstva, ki si nasprotujejo, gre. Zato revizijsko sodišče ne more slediti navedbi, da je storjena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Takšnih napak sodba sodišča druge stopnje nima. Izrek sodbe je razumljiv, sodba ima jasne razloge o odločilnih dejstvih in ti med seboj niso v nasprotju. Če se tožnik s temi razlogi ne strinja, ne gre za navedeno kršitev, pač pa za nestrinjanje z dokaznimi zaključki, kar pa pomeni nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja, ki ni revizijski razlog.

8. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

9. Tožnik očita nepravilno uporabo definicije poklica, določeno v tretjem odstavku 63. člena ZPIZ-2. Ta določa, da se kot svoj poklic šteje delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, v skladu za zakoni ali kolektivnimi pogodbami. Šesti odstavek tega člena določa, da lahko zavarovanec, ki ni zaposlen, zahteva, da se za svoj poklic šteje delo oziroma opravljanje dejavnosti, ki ga je opravljal najmanj eno leto v zadnjih dveh letih pred nastankom invalidnosti.

10. Dejansko stanje je sodišče prve stopnje ugotavljalo s pomočjo izvedenke oftalmologinje. V njeno delovno področje sodi obravnava težav z vidom. Pri izdelavi izvedenskega mnenja je sodeloval tudi specialist medicine dela, prometa in športa, ki povezuje zdravstveno stanje z obremenitvami na delovnem mestu. V postopku je bilo ugotovljeno, da je pri tožniku podana III. kategorija invalidnosti in da so pri delu potrebne fizične razbremenitve, ni pa podana potreba po poklicni rehabilitaciji. Na ugotovljeno dejansko stanje je revizijsko sodišče vezano.

11. V svoji delovni karieri je tožnik opravljal številna dela. V skladu s citirano definicijo poklica je treba pri ugotavljanju preostale delovne zmožnosti upoštevati vsa ta dela in ne samo izobrazbe. Tožnik je po končanem šolanju v času pripravništva delal kot strojni tehnik, nato je bil fizični delavec, pek, varnostnik, strojnik gradbene mehanizacije, nazadnje je bil pomožni gradbeni delavec. Izpovedal je, da sta zadnji deli, ki jih je opravljal, podobni oziroma enaki, le da je delo najprej opravljal kot samostojni podjetnik, nato pa na podlagi sklenjenega delovnega razmerja. Vsa leta je delo opravljal kljub težavam z očmi, ki jih ima že od otroštva; v obe očesi ima vstavljeni umetni leči. Se je pa stanje po poškodbi in dodatni bolezni oči poslabšalo, vendar ne do te mere, da za zadnje delo, ki ga je opravljal in tudi za delo, ki ga je opravljal najmanj eno leto v zadnjih dveh letih pred nastankom invalidnosti, z omejitvami ne bi bil ni zmožen. Glede na izobrazbo strojnega tehnika in z delom pridobljenih izkušenj, je v polnem delovnem času zmožen za delo, pri katerem bodo spoštovane določene fizične razbremenitve. Odsotnost globinskega vida ne pomeni nezmožnosti za delo, ki ga je opravljal, razen dela na nezavarovani višini. Preostali vid ustreza delu strojnega tehnika in tudi drugim delom, ki jih je opravljal, razen delu voznika gradbene mehanizacije. Stanje vida ni kontraindikacija za delo strojnega tehnika in za delo z zaslonsko opremo. Takšno delo bi ob običajni zaščiti oči, ki velja za takšna dela, lahko opravljal, prav tako dela v gradbeništvu oziroma v okviru drugih del, ki jih je opravljal do nastanka invalidnosti. Zato je pravilno razvrščen v III. kategorijo invalidnosti, saj je pri njem podana preostala delazmožnost.

12. Tožnik izpodbija datum nastale invalidnosti. Ne strinja se, da je to datum obravnave na invalidski komisiji prve stopnje. Meni, da je invalidnost podana od poškodbe dalje oziroma vsaj od odstranitve silikonskega olja 15. 10. 2013. Ali je invalidnost podana, je mogoče ugotavljati šele po tem, ko sprememb v zdravstvenem stanju ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in se zaradi njih zmanjša možnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta. Zato datuma poškodbe ni mogoče upoštevati kot dan nastanka invalidnosti, saj takrat še niso bile znane posledice poškodbe in uspeh zdravljenja. Prav tako te še niso bile znane v oktobru 2013, ko je bil tožnik že brezposeln in ta datum ne bi imel vpliva na višino odmerjenega nadomestila. Kakšne so posledice poškodbe je bilo ugotovljeno šele ob kontrolnem pregledu v januarju 2014; šele nato je osebni zdravnik lahko podal predlog za ugotovitev invalidnosti. Invalidska komisija je podala mnenje na podlagi predložene medicinske dokumentacije in osebnega pregleda, ki je bil opravljen 28. 5. 2014. Zato je kot datum nastanka invalidnosti pravilno določen dan obravnave na invalidski komisiji.

13. Tožnik sicer upravičeno navaja tudi, da ga toženec glede na to, da je razpolagal z vso potrebno dokumentacijo o njegovem statusu, ni seznanil z možnostjo, ki jo določa šesti odstavek 63. člena ZPIZ-2, to je upoštevanju tudi drugega, ne le zadnjega dela. Ta njegova dolžnost izhaja iz 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami). Vendar ta kršitev ni vplivala na odločitev v tem sporu, saj se je presojala preostala delovna zmožnost tožnika tako za zadnje kot za prejšnje delo.

14. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba VIII Ips 322/2016
• VDSS Sodba Psp 157/2019
• VSRS Sodba VIII Ips 90/2017