VSRS Sodba Uv 6/2018

Jedro

Zakonska določba šestega odstavka 43. člena ZVDZ, ki določa, da na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kakor 35 % od skupnega dejanskega števila kandidatk in kandidatov na listi, je vsebinsko jasna in je drugače tudi ni mogoče razlagati, zato bi za izpolnitev zakonskih zahtev sporna lista morala vsebovati več kandidatk ženskega spola.

Drugi odstavek 56. člena ZVDZ, se nanaša le na odpravo formalne pomanjkljivosti, ne pa tudi na odpravo vsebinske nepravilnosti predlagane liste kandidatov, torej le na tiste, ki se nanašajo na izpolnjevanje postopkovnih zahtev za obravnavo liste kandidatov s strani pristojne volilne komisije, in ne tistih, ki pomenijo vsebinsko ponovitev volilnih opravil. V obravnavanem primeru pa je bila lista kandidatov nepravilno določena v njeni vsebini, torej v sestavi kandidatk in kandidatov. V takem primeru pa gre za tako vsebinsko napako oziroma nepravilno sestavljeno listo kandidatov, ki je po presoji Vrhovnega sodišča tudi glede na roke za izvedbo volilnih opravil in tudi sicer ni mogoče več odpraviti. Za sestavo zakonite liste kandidatov bi bilo treba v bistvu ponoviti celoten postopek kandidiranja (v obravnavanem primeru določanja liste kandidatov s strani politične stranke s podporo volivcev, 43. člen ZVDZ), saj ni mogoče posameznega kandidata, ki je podal pisno soglasje, ki je po določbi 50. člena ZVDZ nepreklicno, in bil zakonito in po pravilnem postopku uvrščen na listo kandidatov, samovoljno in arbitrarno črtati s seznama.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana odločba potrdi.

Obrazložitev

1.A. A. kot predstavnik liste kandidatov za volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije ter politični stranki B. in C. kot predlagatelja navedene skupne liste kandidatov (v nadaljevanju pritožnik) s skupno pritožbo izpodbijajo odločbo Volilne komisije 6. volilne enote (v nadaljevanju Volilna komisija), št. 041/4/2018-11 z dne4. 5. 2018. S to odločbo je Volilna komisija zavrnila listo kandidatov „.......“ za 6. volilno enoto, ker je ob njenem preizkusu ugotovila, da lista ni določena v skladu z Zakonom o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ), in sicer zato, ker na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kakor 35% od skupnega dejanskega števila kandidatk in kandidatov na listi (šesti odstavek 43. člena ZVDZ). V obravnavani listi kandidatov je med osmimi navedenih šest moških kandidatov in dve ženski kandidatki, torej je ženski spol zastopan z manj kandidatkami (25% od skupnega dejanskega števila kandidatk in kandidatov na listi), kot jih zahteva zakon.

2. Pritožnik vlaga pritožbo zaradi napačne uporabe materialnih in procesnih podlag. Predlaga, naj Vrhovno sodišče izpodbijano odločbo razveljavi in ugotovi, da je na listi dejansko 36,3 % žensk oziroma podrejeno, če ta predlog ne bo sprejet, da to odločbo razveljavi in Volilni komisiji naloži, naj da pritožniku možnost, da v zakonskem roku 3 dni odpravi pomanjkljivosti liste na način, da v skladu z zakonom in internimi akti umakne z liste toliko moških kandidatov, da bi bila zagotovljena spolna kvota v skladu z njeno napačno interpretacijo 43. člena ZDVZ, ali da sama z liste umakne toliko moških kandidatov, da bi bila zagotovljena spolna kvota v skladu z njeno napačno interpretacijo 43. člena ZDVZ.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po šestem odstavku 43. člena ZVDZ na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kakor 35 % od skupnega dejanskega števila kandidatk in kandidatov na listi. Izjema od tega pravila je določena v naslednjem, sedmem odstavku navedenega člena, za primer, kadar so na kandidatni listi le trije kandidati, kar pa v obravnavanem primeru ni podano. Po določbi prvega odstavka 56. člena ZVDZ volilna komisija listo kandidatov zavrne, če ugotovi, da ni določena v skladu s tem zakonom. Po določbi tretjega odstavka istega člena pa lahko volilna komisija listo kandidatov zavrne v celoti ali samo glede posameznih kandidatov.

5. Pritožbeni očitki o zmotni razlagi 43. člena ZVDZ so neutemeljeni, saj je Volilna komisija navedeno zakonsko določbo uporabila skladno z ustaljeno zakonsko razlago ter prakso.¹ Zakonska določba šestega odstavka 43. člena ZVDZ je vsebinsko jasna in je drugače tudi ni mogoče razlagati, zato bi za izpolnitev zakonskih zahtev sporna lista morala vsebovati več kandidatk ženskega spola. Da razmerje med predlaganimi šestimi kandidati (75%) in kandidatkama (25%) navedeni zahtevi ZVDZ dejansko ne ustreza, pa izhaja tudi iz jasno ugotovljenih dejstev predmetne zadeve, ki v obravnavani zadevi niso sporna.

6. Pritožbena stališča, da je treba za določitev deleža posameznega spola (v obravnavani zadevi žensk) upoštevati zastopanost posameznega spola na podlagi kandidiranja v volilnih okrajih in ne na nivoju volilne enote², nimajo podlage niti v ZVDZ niti v praksi Vrhovnega sodišča (glej navedeni sodbi Uv 12/2011 in Uv 5/2018). Vrhovno sodišče zato ne more slediti primarnemu pritožnikovemu predlogu, da naj izpodbijano odločbo razveljavi in odloči, da kandidatna lista izpolnjuje pogoj „spolnih kvot“ iz 43. člena ZVDZ, saj bi bila taka ugotovitev neskladna z zakonom.

7. Prav tako Vrhovno sodišče ne more slediti pritožnikovemu podrejenemu zahtevku, saj je neutemeljen pritožbeni ugovor, da je Volilna komisija kršila pravila postopka pri potrjevanju list kandidatov s tem, ko pritožnika pred izdajo odločbe o zavrnitvi liste kandidatov ni pozvala, da bi navedeno pomanjkljivost predhodno odpravil. Drugi odstavek 56. člena ZVDZ, na katerega se sklicuje pritožnik, namreč določa: „Če volilna komisija volilne enote ugotovi formalne pomanjkljivosti liste kandidatov, zahteva takoj od predlagatelja, da jih v treh dneh odpravi. Če formalne pomanjkljivosti niso pravočasno odpravljene, volilna komisija listo kandidatov zavrne.“ Navedena zakonska določba se tako nanaša le na formalne pomanjkljivosti, ne pa tudi na vsebinske nepravilnosti predlagane liste kandidatov, torej le na tiste, ki se nanašajo na izpolnjevanje postopkovnih zahtev za obravnavo liste kandidatov s strani pristojne volilne komisije³, in ne tistih, ki pomenijo vsebinsko ponovitev volilnih opravil.

8. V obravnavanem primeru pa je bila lista kandidatov nepravilno določena v njeni vsebini, torej v sestavi kandidatk in kandidatov, ki sta jih predlagatelja (A. in B.) določila za 6. volilno enoto. K odpravi takih nepravilnosti – torej drugačnemu vsebinskemu določanju liste kandidatk in kandidatov – predlagateljev volilna komisija skladno z zakonom ni dolžna pozivati, torej tudi ne v obravnavanem primeru. Še manj pa, da bi Volilna komisija, tako kot to med drugim podrejeno predlaga pritožnik, sama odpravila napake predlagateljev, tako da bi z liste umaknila toliko moških kandidatov, da bi bila zagotovljena „spolna kvota“ v skladu z (po mnenju pritožnika napačno) interpretacijo 43. člena ZVDZ. Naloge in pristojnosti volilne komisije volilne enote so določene v 38. členu ZVDZ, ki takih pooblastil Volilni komisiji ne daje, niti tega ne določajo druge določbe ZVDZ ali drug zakon. Enako velja za pristojnosti Vrhovnega sodišča ob odločanju o pritožbi v volilnem sporu.

9. Glede na ugotovljeno gre za tako vsebinsko napako oziroma nepravilno sestavljeno listo kandidatov, ki je po presoji Vrhovnega sodišča tudi glede na roke za izvedbo volilnih opravil in tudi sicer ni mogoče več odpraviti. Za sestavo zakonite liste kandidatov bi bilo treba v bistvu ponoviti celoten postopek kandidiranja (v obravnavanem primeru določanja liste kandidatov s strani politične stranke s podporo volivcev, 43. člen ZVDZ), saj ni mogoče posameznega kandidata, ki je podal pisno soglasje, ki je po določbi 50. člena ZVDZ nepreklicno, in bil zakonito in po pravilnem postopku uvrščen na listo kandidatov, samovoljno in arbitrarno črtati s seznama. Ravno taka rešitev, kot jo predlaga pritožnik, bi po presoji Vrhovnega sodišča dejansko pomenila poseg v z Ustavo Republike Slovenije varovano aktivno in pasivno volilno pravico. Zato tudi z vidika načela sorazmernosti, na katerega se pritožnik sklicuje v pritožbi, ni mogoča zgolj delna zavrnitev liste kandidatov glede posameznih kandidatov. Tudi analogija iz prvega odstavka 57. člena ZVDZ, na katero se sklicuje pritožnik, ne more biti podlaga za delno zavrnitev liste oziroma za zavrnitev glede posameznega kandidata, saj je taka pristojnost volilni komisiji izrecno dana samo za primer, ko volilna komisija volilne enote ugotovi, da je posamezni kandidat določen na dveh ali več listah kandidatov v volilni enoti in da v takem primeru šteje za veljavno kandidaturo, ki je bila prva določena. Pa tudi sicer je Vrhovno sodišče že v sodbi Uv 12/2011 zavzelo stališče, da tretji odstavek 56. člena ZVDZ omogoča delno zavrnitev liste kandidatov le v primeru, če za to obstaja zakonski razlog, ki se tiče le posamezne kandidature in ne liste kandidatov. Da bi bila posamezna kandidatura v predmetni listi kandidatov nezakonita, pa ni niti ugotovila Volilna komisija niti tega ne pritožnik ne zatrjuje.

10. Vrhovno sodišče s tem pritrjuje stališčem teorije volilnega prava, „da že postopek potrjevanja kandidatur zaznamujejo nekatere posebnosti, ki so prilagojene zahtevam po hitrem odločanju v tej fazi volilnega postopka. Zato se posebej in drugače kot v drugih pravnih postopkih urejajo roki za opravo procesnih dejanj in njihov tek, posebej se ureja način vlaganja vlog in posebej strogo se določajo pravila, po katerih je treba kandidature vložiti. Da se o tem, ali te ustrezajo volilnim pravilom, lahko odloči v kratkem času, mora biti dokazno breme zakonitosti kandidatur naloženo njihovim vlagateljem. Prav zaradi omejenega časovnega obdobja ni mogoče od pristojnih volilnih komisij zahtevati, naj po uradni dolžnosti ugotavljajo ustrezna pravno pomembna dejstva, ali dopustiti dopolnjevanja ali popravljanja že opravljenih volilnih opravil, ampak je mogoče dopustiti le odpravljanje formalnih napak, napak, ki jih označujemo s pojmom formalna pomanjkljivost.“⁴

11. Iz vsega navedenega tudi sledi, da je sicer treba pritrditi pritožbenim navedbam, da je v volilnem postopku treba zagotavljati čim širšo svobodo volilne pravice, vendar je pri tem breme in skrb za zakonsko pravilno sestavo in izvedbo postopka določitve liste kandidatov izključno na strani vlagateljev oziroma predlagateljev liste kandidatov. Zato so tudi pritožbeni očitki, ki se nanašajo na domnevno nezakonito ravnanje in postopanje Volilne komisije, očitno neutemeljeni in je zavrnitev sporne liste kandidatov posledica premalo skrbnega ravnanja predlagateljev in ne nezakonitega postopanja Volilne komisije, saj je stališče Vrhovnega sodišča, kako razumeti sicer povsem jasno določbo petega odstavka 43. člena ZVDZ, oziroma o razmerju kvot med spoloma že dolgo znano in ustaljeno (glej navedeno sodbo Uv 12/2011 z dne 15. 11. 2011).

12. Tako je tudi domnevna kolizija med ustavnimi vrednotami oziroma pravicami, in sicer volilno pravico (aktivno in pasivno) na eni strani in pravico do enakopravnosti spolov v postopku kandidiranja na splošnih volitvah na drugi strani, zgolj posledica ravnanja pritožnika, saj do navidezne kolizije teh pravic ne bi prišlo, če bi ravnal v skladu z zakonom. Pa tudi pritožnikovi razlogi, zakaj bi bilo treba v obravnavani zadevi na v pritožbi predlagani način dati prednost volilni pravici pred pravico do enakopravne zastopanosti spolov, ne prepričajo.

13. Znaten del pritožnikovih ugovorov oziroma navedb in stališč se nanaša na primernost same ureditve volitev v Državni zbor,⁵ kar ne more biti predmet presoje v obravnavanem volilnem sporu. Glede na pravilno in zakonito odločitev pa niso podane niti sicer pavšalno zatrjevane kršitve ustavnih pravic, ki naj bi jih storila Volilna komisija.

14. Glede na navedeno in ker ostale pritožbene navedbe ne morejo vplivati na odločitev, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu v zvezi s četrtim odstavkom 105. člena ZVDZ).

-------------------------------
¹ Tako npr. Vrhovno sodišče že v sodbi Uv 12/2011 z dne 15. 11. 2011 in Uv 5/2018 z dne 5. 7. 2018.
² Pritožnik med drugim navaja, da je v 6. volilni enoti 11 okrajev. V 4 okrajih kandidira ženska, v 7 kandidira moški. Po stališčih pritožnika to pomeni, da je delež dejanske zastopanosti žensk v okrajih v tej volilni enoti 36,3 %. V 4 volilnih okrajih v tej enoti bodo volivke in volivci volili kandidatko pritožnikove liste in ne kandidate. Cilj zakona, ki izhaja iz predloga zakona, je doseči čim večjo enako zastopanost žensk in moških v Državnem zboru. S tem, ko v 36,3 % okrajev kandidira ženska, je zakonski cilj dosežen. Stališče Volilne komisije, da je treba, da je v volilni enoti v okrajih najmanj 35 % različnih predstavnikov določenega spola, je nevzdržen, saj zakon ne govori, da morajo biti to različne osebe, nasprotno zakon daje možnost, da kandidira ena oseba v dveh okrajih. Ker v Sloveniji na volitvah v Državni zbor torej de facto nimamo list kandidatov, ki bi jih volivke in volivci volili, niti se njihovi glasovi enakovredno ne upoštevajo in razdeljujejo na ravni volilne enote, je po mnenju pritožnika pravno nevzdržno fiktivno določati spolne kvote na ravni fiktivne volilne liste na ravni volilne enote. Dosledno po zakonu je zgolj ugotavljati kandidate oziroma kandidatke po posameznih okrajih v volilni enoti, se pravi, ali je med 11 okraji v vsaj 4 zagotovljena zastopanost enega spola. Temu zakonskemu kriteriju pa po navedbah pritožnika lista kandidatov...., in lista strank B. in C., kot je dokazano nedvoumno ustreza, saj od skupno 11 okrajev v 4 kandidira ženska, v 7 pa moški.
³ Formalne zahteve, ki jih je mogoče odpraviti v skladu z drugim odstavkom 56. člena ZVDZ, v bistvu določa 51. člen ZVDZ. Lista kandidatov se vloži pri volilni komisiji volilne enote, predlog liste kandidatov pa mora vsebovati oznako volilne enote, ime predlagatelja, ime liste, osebne podatke kandidatov - ime, priimek, rojstni podatki, stopnja izobrazbe, naziv izobrazbe, strokovni ali znanstveni naslov in delo, ki ga opravlja, in stalno prebivališče ter ime, priimek in naslov stalnega prebivališča predstavnika liste. Listi morajo biti priložena pisna soglasja kandidatov, da sprejemajo kandidaturo, in s tem zakonom določeno najmanjše število podpisov volivcev na predpisanih obrazcih. Predlogu liste je treba priložiti tudi razporeditev kandidatov z liste kandidatov po volilnih okrajih. Listi kandidatov, ki jo vloži politična stranka, mora biti priložen tudi zapisnik o določitvi liste kandidatov in pravila politične stranke, ki se nanašajo na določanje kandidatov na volitvah v državni zbor.
⁴ Tako Jadranka Sovdat: Volilni spor, Ljubljana: GV Založba, 2013, str. 177 in 178.
⁵ Med njimi tudi navedbe pritožnika v opombi 2.

Datum zadnje spremembe:

05.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba Uv 5/2018
• VSRS Sodba Uv 8/2018
• VSRS Sklep Uv 10/2018