VSRS Sklep II Ips 329/2017

Jedro

Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da pritožbeno sodišče ne sme samo nadomestiti manjkajočih razlogov za neizvedbo dokaza. Vprašanje dovolitve ali zavrnitve določenega dokaznega predloga je namreč (tudi) stvar dokazne presoje sodišča in sodi v sfero dejanskega stanja. Nepopolna, površna ali pavšalna obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga zato ogroža tudi pravico do pritožbe. Pravica stranke, da se v postopku izjavi (ki ji odgovarja obveznost sodišča, da vse navedbe in predloge strank vzame na znanje, da pretehta njihovo relevantnost ter da se do tistih, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli), mora biti spoštovana v vseh fazah postopka. Procesnih napak, ki so bile storjene pred sodiščem prve stopnje, zato ni mogoče odpraviti v postopku pred pritožbenim sodiščem.

Pritožbeno sodišče je zato ravnalo napačno, ko je pomanjkljivost sodišča prve stopnje skušalo odpraviti tako, da je samo obrazložilo zavrnitev dokaznega predloga. Takšno ravnanje sodišč predstavlja v obravnavanem primeru bistveno kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženec je bil prizadet v procesni pravici do obravnavanja pred sodiščem (pravica kontradiktornosti), kar je obenem tudi kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic po 22. členu URS.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju delno ugodilo tožnikovemu zahtevku za plačilo odškodnine v znesku 16.267,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, saj je presodilo, da je toženec kot poklicni voznik, zaposlen pri tožniku, na podlagi 182. člena Zakona o delovnih razmerjih odgovoren za škodo, ki je nastala na tožnikovem tovornem in priklopnem vozilu. Toženec je po oceni sodišča prve stopnje svojemu delodajalcu škodo povzročil iz hude malomarnosti, saj je zaradi neprilagojene hitrosti v nepreglednem ovinku izgubil oblast nad vozilom in povzročil prometno nesrečo. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da mora toženec tožniku povrniti njegove stroške pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Povzetek revizijskih navedb

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga toženec revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, sodbi nižjih sodišč razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, tožniku pa naloži povračilo toženčevih stroškov revizijskega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do podanih dokaznih predlogov in ni obrazložilo njihove zavrnitve. Razlogi tudi ne izhajajo iz siceršnje obrazložitve sodbe. V zvezi s temeljem odškodninske odgovornosti je toženec na prvem naroku za glavno obravnavo predlagal postavitev izvedenca avtomobilske stroke, da pregleda 37 let staro priklopno vozilo in spremljajoče listine vozila (homologacijo), ki je bilo po toženčevem mnenju nepravilno vzdrževano in tudi predelano, kar naj bi vplivalo na stabilnost vozila in s tem na potek in nastanek nezgode. Pritožbeno sodišče je manjkajočo obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov sodišča prve stopnje nadomestilo in navedlo, da tožencu s pritožbo ob nespornem dejstvu, da tožnik nima več prikolice, ni uspelo prepričati sodišča, da je tak dokaz sploh mogoče izvesti, zato pomanjkljiva obrazložitev ne predstavlja očitane kršitve postopka. V zvezi z višino škode pa je toženec že v odgovoru na tožbo predlagal izvedenca avtomobilske stroke, ki naj bi po vpogledu v pravdni spis in fotografije tovornega vozila, kot tudi po ogledu tovornega vozila, ugotovil, kateri deli tovornega vozila so bili poškodovani, kje in kako so bili zamenjani ter ocenil znesek novih delov in storitev. Na prvem naroku za glavno obravnavo pa je navedel še, da je sporna višina škode na priklopnem vozilu in je v zvezi s tem predlagal postavitev izvedenca avtomobilske stroke. Pritožbeno sodišče je glede tega pritožbenega očitka navedlo (in ponovno nadomestilo obrazložitev sodišča prve stopnje), da ni res, da je toženec v odgovoru na tožbo predlagal izvedenca avtomobilske stroke, ki naj bi ocenil škodo na priklopnem vozilu, ampak je oporekal škodi na tovornem vozilu, pri čemer je po oceni pritožbenega sodišča bilo jasno, da je imel v mislih vlečno vozilo, v ponovljenem sojenju pa tega dokaza ni več omenjal. Pritožbeno sodišče se tudi ni opredelilo do pritožbene trditve, da je toženec na prvem naroku podal dokazni predlog o postavitvi izvedenca avtomobilske stroke, ki naj bi ocenil škodo na priklopnem vozilu. S tem je bila tožencu odvzeta pravica do izjave, s čimer je pritožbeno sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V zvezi s tem se sklicuje na odločbe Vrhovnega sodišča VIII Ips 30/2014 z dne 12. 5. 2014, VIII Ips 20/2014 z dne 22. 4. 2014, II Ips 720/2003 z dne 13. 4. 2005, II Ips 431/2003 z dne 21. 10. 2004, II Ips 120/2001 z dne 6. 12. 2001, II Ips 663/96 z dne 23. 4. 1998 in II Ips 368/2004 z dne 1. 12. 2005 ter uveljavlja odstop od sodne prakse in kršitev po 22. členu Ustave RS (v nadaljevanju URS).

4. Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila. Tožnik predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo zavrne in tožencu naloži plačilo tožnikovih stroškov revizijskega postopka. Navaja, da vprašanje, glede katerega je bila dopuščena revizija, ni bistveno, saj gre v obravnavani zadevi za formalno postopkovno pomanjkljivost pred sodiščem prve stopnje in obravnava spornega dokaznega predloga ne bi vplivala na končno odločitev, saj je predlagan dokaz za ugotavljanje dejanskega stanja nebistven, nemogoč in neobstoječ. Toženec je podal svoj dokazni predlog pomanjkljivo in brez obrazložitve, kaj naj bi tak dokazni predlog dejansko dokazoval ter ga je podal glede dejstva, ki je bilo neobstoječe oziroma nepreverljivo, saj tožnik ni imel več prikolice, glede katere je bil predlagan ogled. Toženec je predlagal tudi neobstoječega izvedenca, ki ga ni v imeniku sodnih izvedencev. Pritožbeno sodišče ni nadomestilo pomanjkljive obrazložitve sodišča prve stopnje, ampak je samo potrdilo, da morebitna pomanjkljiva obrazložitev dokaznega predloga ne predstavlja očitane postopkovne kršitve. Zato tudi ne gre za neobrazložen odstop od sodne prakse. Sodišče ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če oceni, da izvedba predlaganega dokaza na odločitev sodišča ne bi mogla vplivati.

Dopuščeno revizijsko vprašanje

5. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 32/2017 z dne 15. 6. 2017 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali lahko odsotno oziroma pomanjkljivo obrazložitev odločitve sodišča prve stopnje o zavrnitvi dokaznega predloga nadomesti sodišče druge stopnje s svojo obrazložitvijo in odločitev sodišča na tak način potrdi.

6. Po določbi drugega odstavka 371. člena ZPP¹ revizijsko sodišče v primeru dopuščene revizije izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanje, glede katerih je bila revizija dopuščena.

Presoja utemeljenosti revizije

7. Revizija je utemeljena.

8. Vrhovno sodišče pritrjuje revizijskim navedbam glede zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Toženec je pravočasno že v postopku pred sodiščem prve stopnje² predlagal izvedbo dokaza z izvedencem avtomobilske stroke, in sicer tako glede temelja odškodninske odgovornosti (nepravilno predelana prikolica naj bi prispevala k nastanku nesreče) kot tudi glede višine škode (v zvezi s poškodbami na priklopnem vozilu). Sodišče prve stopnje ni o tem izdalo nikakršnega dokaznega sklepa, ne v zapisniku z glavne obravnave ne v razlogih sodbe. Takšno ravnanje je toženec v pritožbi napadel. Pritožbeno sodišče je nato v izpodbijani sodbi očitek bistvene kršitve zavrnilo ter v razlogih nadomestilo manjkajoče razloge za neizvedbo predlaganega dokaza. V zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga glede temelja odškodninske odgovornosti je pojasnilo, da gre za dokazni predlog, ki ga ni mogoče izvesti (ob nespornem dejstvu, da tožnik ni imel več prikolice), kar se da ugotoviti tudi iz sodbe sodišča prve stopnje, in da iz spisovnih podatkov ne izhaja niti verjetnost, da bi zatrjevana predelave prikolice lahko povzročila ali prispevala k nastanku obravnavane prometne nezgode. Glede višine škode pa je navedlo, da je toženec v odgovoru na tožbo z dokaznim predlogom oporekal zgolj škodi na vlečnem vozilu in ne na priklopnem vozilu, čeprav je pisal o tovornem vozilu. Ni pa se opredelilo glede pritožbenega očitka, da je toženec ta dokazni predlog (zaradi sporne višine škode na priklopnem vozilu) podal pravočasno na prvem naroku za glavno obravnavo (natančneje glej 7. in 11. točko obrazložitve sodbe pritožbenega sodišča).

9. Sodišče je dolžno izvesti tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev v konkretni zadevi (213. člen ZPP). Na podlagi določb 287. člena ZPP sodišče z dokaznim sklepom sprejme ali zavrne dokazne predloge strank, pri čemer mora sodišče v sklepu, s katerim zavrne izvedbo dokaza, navesti, zakaj je predlagani dokaz zavrnilo (drugi odstavek 287. člena ZPP). Če tega ne stori v samem sklepu, je sodišče dolžno razloge za zavrnitev predlaganega dokaza pojasniti v končni odločbi. Zahteva, da mora biti zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložena, pomeni, da mora sodišče pojasniti razloge nepotrebnosti ali nerelevantnosti oziroma očitne neprimernosti predlaganega dokaza. Zavrnitev dokaznega predloga namreč lahko predstavlja kršitev pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kadar razlogi za takšno odločitev niso upravičeni oziroma ustavno sprejemljivi. Ali je bila storjena ta kršitev, pa stranka ne ve, dokler sodišče takšne odločitve ne obrazloži.

10. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da pritožbeno sodišče ne sme samo nadomestiti manjkajočih razlogov za neizvedbo dokaza.³ Vprašanje dovolitve ali zavrnitve določenega dokaznega predloga je namreč (tudi) stvar dokazne presoje sodišča in sodi v sfero dejanskega stanja.⁴ Nepopolna, površna ali pavšalna obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga zato ogroža tudi pravico do pritožbe. Pravica stranke, da se v postopku izjavi (ki ji odgovarja obveznost sodišča, da vse navedbe in predloge strank vzame na znanje, da pretehta njihovo relevantnost ter da se do tistih, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli), mora biti spoštovana v vseh fazah postopka. Procesnih napak, ki so bile storjene pred sodiščem prve stopnje, zato ni mogoče odpraviti v postopku pred pritožbenim sodiščem.⁵

11. Pritožbeno sodišče je zato ravnalo napačno, ko je pomanjkljivost sodišča prve stopnje skušalo odpraviti tako, da je samo obrazložilo zavrnitev dokaznega predloga. Takšno ravnanje sodišč predstavlja v obravnavanem primeru bistveno kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženec je bil prizadet v procesni pravici do obravnavanja pred sodiščem (pravica kontradiktornosti), kar je obenem tudi kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic po 22. členu URS.

Odločitev o reviziji

12. Ker je pritožbeno sodišče kljub neobrazloženi zavrnitvi dokaznega predloga potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, namesto da bi jo v skladu s prvim odstavkom 354. člena ZPP razveljavilo, je na ta način z bistveno kršitvijo po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP obremenilo tudi izpodbijano sodbo pritožbenega sodišča. Vrhovno sodišče je zato reviziji ugodilo in obe sodbi nižjih sodišč razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem sojenju v skladu z zgoraj obrazloženimi procesnopravnimi pravili obravnavati dokazni predlog o postavitvi izvedenca avtomobilske stroke.

Odločitev o stroških postopka

13. Izrek o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

-------------------------------
¹ O procesnih vprašanjih je Vrhovno sodišče odločilo na podlagi besedila zakona, ki je veljalo pred uveljavitvijo novele ZPP-E. Postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe te novele, se pred sodiščem druge stopnje in pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah noveliranega zakona le, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona (tretji odstavek 125. člena ZPP-E). Novela je bila uveljavljena 14. 9. 2017, sodišče prve stopnje pa je v konkretnem primeru sodbo izdalo pred tem.
² To je razvidno iz odgovora na tožbo (list. št. spisa 7-10) in zapisnika o glavni obravnavi z dne 12. 4. 2011 - prvi narok (list. št. spisa 26-27).
³ Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča II Ips 368/2004 z dne 1. 12. 2005.
⁴ Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 431/2003 z dne 21. 10. 2004, II Ips 120/2001 z dne 6. 12. 2001 in II Ips 663/96 z dne 23. 4. 1998.
⁵ Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča II Ips 720/2003 z dne 13. 4. 2005.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep X DoR 192/2020-3
• VSRS Sklep X Ips 48/2021
• VSRS Sklep II DoR 568/2019