<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba II Ips 31/2016

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2018:II.IPS.31.2016
Evidenčna številka:VS00009431
Datum odločbe:07.02.2018
Opravilna številka II.stopnje:VSL Sodba I Cp 1460/2015
Datum odločbe II.stopnje:16.09.2015
Senat:Anton Frantar (preds.), mag. Rudi Štravs (poroč.), mag. Nina Betetto, dr. Ana Božič Penko, Tomaž Pavčnik
Področje:NOTARIAT - ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:povrnitev premoženjske škode - odgovornost notarja - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pooblastilo za zastopanje - nepravilnost pooblastila - notarska overitev podpisa

Jedro

Ni podana vzročna zveza med zatrjevano neskrbno overitvijo podpisa „pooblaščenca“ na pogodbi dne 2. 4. 2010 in škodo, ki je nastala z izročitvijo denarja dne 29. 3. 2010. Četudi bi notarska namestnica odklonila overitev podpisa na prodajni pogodbi, to že nastale škode ne bi moglo odpraviti oziroma preprečiti.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je uveljavljal odškodninsko odgovornost toženca - notarja na podlagi 6. člena Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN). Navajal je, da je toženec (oziroma njegova namestnica) kljub nepravilnemu pooblastilu (sestavljenemu v nasprotju s 64.a členom ZN) dne 2. 4. 2010 overil podpis lažnega pooblaščenca prodajalca (A. A.) na prodajni pogodbi za nakup nepremičnine. Ker je toženec overil podpis „pooblaščenca“ na prodajni pogodbi, pooblastilo pa se je kasneje izkazalo za ponarejeno, je tožniku nastala škoda v višini 100.000,00 EUR plačane kupnine.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da ni podana vzročna zveza med zatrjevano opustitvijo skrbnega dolžnostnega ravnanja toženca in nastankom škode. Tožnik je namreč kupnino plačal že 29. 3. 2010, kar pomeni, da je škoda nastala pred overitvijo podpisa „pooblaščenca“ A. A. na prodajni pogodbi. Prav tako je ocenilo, da je toženec ravnal zakonito, ko je na podlagi na videz pristnega pooblastila overil podpis „pooblaščenca“. Toženec namreč ni bil dolžan preverjati pravilnosti overitve pooblastila. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje tožnik vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Predlaga spremembo sodb nižjih sodišč in ugoditev tožbenemu zahtevku. Podredno predlaga razveljavitev sodb in vrnitev zadeve v ponovno sojenje. Revident se ne strinja z zaključkom nižjih sodišč, da ravnanje toženca ni protipravno. Meni, da bi toženec (oziroma njegova namestnica) moral preveriti, ali je podpisnik pogodbe pravilno pooblaščen, tj. ali je vsebina pooblastila pravilna. Glede na pomanjkljivosti pooblastila (ki je bilo sestavljeno v nasprotju s 64.a členom ZN) bi moral toženec (oziroma njegova namestnica) po mnenju tožnika odkloniti overitev podpisa A. A. na pogodbi. Nasprotuje tudi zaključku o neobstoju vzročne zveze. Poudarja, da je kupnino plačal šele po tem, ko je bila pogodba overjena. Ni namreč logično, da bi si tožnik najprej poiskal pomoč in nasvet notarja ter želel potrditev, da je z dokumentacijo (pogodbo in pooblastilom) vse v redu, nato pa bi kupnino izročil, še preden bi bili na voljo vsi dokumenti, ki so potrebi za overitev podpisa.

4. Sodišče je revizijo vročilo tožencu in stranski intervenientki, ki nanjo nista odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče poudarja, da revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Revizijsko sodišče je tako vezano na ugotovitev nižjih sodišč, da je tožnik kupnino A. A. izročil že tri dni pred overitvijo pogodbe pri notarju. Ob takšni dejanski ugotovitvi je materialnopravno pravilna odločitev sodišč prve in druge stopnje, da ni podana vzročna zveza med zatrjevano neskrbno overitvijo podpisa „pooblaščenca“ na pogodbi dne 2. 4. 2010 in škodo, ki je nastala z izročitvijo denarja dne 29. 3. 2010. Četudi bi notarska namestnica odklonila overitev podpisa na prodajni pogodbi, to že nastale škode ne bi moglo odpraviti oziroma preprečiti. Z navedbami, da je tožnik kupnino plačal šele po tem, ko je namestnica toženca pogodbo overila, revident ne more uspeti. Revizijske navedbe, ki se nanašajo na nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, so namreč neupoštevne.

7. Ker je že neobstoj vzročne zveze narekoval zavrnitev tožbenega zahtevka, revizijsko sodišče ni odgovarjalo na tožnikove navedbe o protipravnosti ravnanja toženca.

8. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da uveljavljeni revizijski razlogi niso podani, zato je neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

9. Odločitev, da tožnik sam krije svoje stroške revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o notariatu (1994) - ZN - člen 6, 64a

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE2Mjgy