VSRS Sodba IV Ips 54/2017

Jedro

Treba je pritrditi stališču vrhovnega državnega tožilca, da je bila polovična globa plačana pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, s tem pa je po določbi prvega odstavka 57.c člena ZP-1 ugasnila storilkina pravica zahtevati sodno varstvo.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se ugotovi, da je sodišče z izpodbijano pravnomočno sodbo kršilo določbo prvega odstavka 57.c člena v zvezi s 64. členom in drugim odstavkom 155. člena Zakona o prekrških.

Obrazložitev

A.

1. Prekrškovni organ Postaja prometne policije Celje je z uvodoma navedenim plačilnim nalogom storilko prekrška E. K. spoznal za odgovorno storitve prekrška po 3. točki petega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP). Izrekel ji je globo v višini 250,00 EUR in stransko sankcijo treh kazenskih točk v cestnem prometu. Okrajno sodišče v Celju je s sodbo ZSV 909/2016 z dne 15. 6. 2017 storilkini zahtevi za sodno varstvo delno ugodilo in postopek na podlagi 2. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ustavilo. Sodišče je odločilo, da se sodna taksa storilki prekrška ne določi.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec Hinko Jenull, kot navaja v uvodu zahteve, zaradi kršitve prvega odstavka 57.c člena v zvezi s 64. členom in drugim odstavkom 155. člena ZP-1, kršitve 2. točke prvega odstavka 136. člena v zvezi z drugim odstavkom 155. člena ZP-1 ter zaradi kršitve po 8. točki prvega odstavka 155. člena v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena ZP-1. V obrazložitvi zahteve trdi, da v konkretnem primeru zahteva za sodno varstvo ni bila dovoljena, da je sodišče v nasprotju z določbami ZP-1 ustavilo postopek, da je izrek izpodbijane sodbe sam s seboj v nasprotju, v nasprotju pa je tudi z obrazložitvijo sodbe. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi ter ugotovi, da so bile z izpodbijano sodbo prekršene določbe ZP-1.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilki prekrška, ki pa se o njej ni izjavila.

B.

4. Vrhovni državni tožilec v zahtevi za varstvo zakonitosti trdi, da v konkretnem primeru storilkina zahteva za sodno varstvo ni bila dovoljena, ker je storilka po vložitvi zahteve za sodno varstvo, to je pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, plačala polovico izrečene globe. Izpodbijana sodba zaradi tega ne bi smela biti izdana, saj bi prekrškovni organ oziroma sodišče morala nedovoljeno zahtevo za sodno varstvo zavreči.

5. Iz podatkov prekrškovnega spisa izhaja, da je prekrškovni organ dne 5. 10. 2016 storilki prekrška izdal plačilni nalog s katerim ji je izrekel globo in kazenske točke. V plačilnem nalogu je prišlo do očitne pisne pomote, ker je bil namesto pravilnega datuma 5. 10. 2016 naveden napačni datum 5. 9. 2016. Prekrškovni organ je zato dne 10. 10. 2016 izdal popravni sklep, s katerim je popravil napačno zapisan datum izdaje plačilnega naloga in storitve prekrška. Storilka prekrška je popravni sklep prejela dne 12. 10. 2016, dne 13. 10. 2016 pa je vložila zahtevo za sodno varstvo, naslovljeno s "Prošnja za pravno varstvo in vračilo dokumentov za prometni prekršek". Iz uradnega zaznamka v spisu z dne 13. 6. 2017 izhaja, da je sodišče na Postaji prometne policije Celje po opravljeni poizvedbi dobilo podatek, da je storilka prekrška dne 21. 10. 2016 plačala polovico izrečene globe v znesku 125,00 EUR. Prekrškovni organ je dne 26. 10. 2016 s spremnim dopisom storilkino zahtevo za sodno varstvo predložil Okrajnemu sodišču v Celju, ki je v zadevi razpisalo obravnavo ter zaslišalo storilko prekrška. Ta je v zagovoru pojasnila, da je že plačala polovico izrečene globe, ter sodišču predlagala, da postopek zoper njo ustavi.

6. V skladu z določbo 57.c člena ZP-1 kršitelj, ki ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, plača polovico izrečene globe, če jo plača v osmih dneh po pravnomočnosti plačilnega naloga. Če plača polovično globo pred pravnomočnostjo, zahteva za sodno varstvo in ugovor zoper plačilni nalog nista dovoljena razen, če je kršitelj v skladu z določbami ZP-1 moral globo plačati pred pravnomočnostjo. Vrhovno sodišče je v sodbi IV Ips 32/2016 z dne 21. 7. 2016 presodilo, da po veljavni zakonski ureditvi storilec prekrška obojega, to je zahteve za sodno varstvo in plačila polovične globe, ne more imeti.

7. V obravnavanem primeru je storilka prekrška pravočasno, v osemdnevnem roku po vročitvi plačilnega naloga vložila zahtevo za sodno varstvo, zaradi česar plačilni nalog ni postal pravnomočen. Po vloženi zahtevi za sodno varstvo je po lastni izjavi in podatkih spisa, s katerim je sodišče razpolagalo, plačala polovico izrečene globe. Zato je treba pritrditi stališču vrhovnega državnega tožilca, da je bila polovična globa dne 21. 10. 2016 plačana pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, s tem pa je po določbi prvega odstavka 57.c člena ZP-1 ugasnila storilkina pravica zahtevati sodno varstvo. Storilka prekrška se je s plačilom polovičnega zneska globe dejansko odpovedala prej vloženi zahtevi za sodno varstvo. Nedovoljeno zahtevo za sodno varstvo bi zato v skladu z določbo 64. člena ZP-1 moral zavreči že prekrškovni organ, ne pa da jo je dne 26. 10. 2016 predložil sodišču. Sodišče bi moralo v skladu z navedeno določbo takoj, ko je ugotovilo, da je storilka prekrška plačala polovični znesek globe (zaradi česar je njena zahteva za sodno varstvo postala nedovoljena), storilkino zahtevo s sklepom zavreči.

8. Ker v obravnavanem primeru sodba o prekršku sploh ne bi smela biti izdana, Vrhovno sodišče ostalih, v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljanih kršitev, ki se nanašajo na izrek in razloge izpodbijane (nezakonite) sodbe, ni preizkušalo.

C.

9. Ker je zahteva vložena v storilkino škodo, je Vrhovno sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zgolj ugotovilo, da je bila z izpodbijano sodbo prekršena določba prvega odstavka 57.c člena v zvezi s 64. členom in drugim odstavkom 155. člena ZP-1, ne da bi poseglo v pravnomočno sodbo. Iz tega razloga uveljavljanih kršitev po 2. točki prvega odstavka 136. člena v zvezi z drugim odstavkom 155. člena ZP-1 in po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1 ni presojalo.

Datum zadnje spremembe:

16.03.2018

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep PRp 47/2019
• Sodba in sklep IV Ips 51/98
• VSC Sklep PRp 27/2020