VSRS Sodba in sklep II Ips 255/2017

Jedro

V primeru nedenarne terjatve se v tožbi navedena vrednost spornega predmeta šteje za nedeljivo celoto in je zato tudi za (le) del pravnomočne odločbe, ki se z revizijo izpodbija, merodajna v tožbi navedena vrednost spornega predmeta.

Že zahtevek za izvedbo melioracije potemtakem obsega zahtevo za izvedbo agromelioracije in s tem agromelioracijskih ukrepov, potrebnih za sanacijo. Kljub temu, da je tožeča stranka v prvotnem zahtevku (izrecno) zahtevala le izvedbo nekaterih agromelioracijskih ukrepov, tako ni mogoče šteti, da je naknadno, po pridobitvi izvedenskega mnenja, podana opredelitev še drugih ukrepov, pomenila postavitev novega zahtevka.

Zaključek, da je parcela št. 2346 k. o. ... v lasti tretje osebe, ki v predmetni pravdi ni udeležena, je tako podalo višje sodišče. Sprejelo pa ga je samo, po uradni dolžnosti - torej brez trditev pravdnih strank in z obrazložitvijo, da gre za preizkus pravilne uporabe materialnega prava. Na podlagi takšne ugotovitve je nato tožbeni zahtevek zavrnilo na interni seji, brez da bi strankam dalo možnost, da se do novo ugotovljenega dejstva (in posledic, ki iz njega izhajajo) opredelijo. S tem je kršilo načelo kontradiktornosti in pravdnima strankama odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.

Izrek

I. Reviziji se delno ugodi, tako da se sodba sodišča druge stopnje:

- v četrtem odstavku I. točke izreka spremeni tako, da se zavrne pritožba tožene stranke in potrdi sodba sodišča prve stopnje v delu, s katerim se toženi stranki nalaga, da po zaključku zemeljskih del opravi še založno gnojenje s fosforjem in kalijem in apnenje glede na narejeno analizo tal do optimalne založenosti tal s hranili;

- razveljavi v četrtem odstavku I. točke izreka v delu, ki toženi stranki nalaga, da naredi nove melioracijske jarke med parcelami št. 2342, 2339 in 2346 k. o. ... z ustreznimi nakloni in v šestem odstavku I. točke izreka (glede odločitve o pravdnih stroških), ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem delu se revizija zavrne.

III. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Predmetna zadeva se nanaša na presojo utemeljenosti zahtevka tožnikov za izvedbo melioracijskih del na parcelah, pridobljenih s komasacijo, podredno pa na plačilo odškodnine za škodo, ki jima je nastala, ker ta dela niso bila izvedena.

2. Sodišče prve stopnje je v prvem sojenju tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi zastaranja. Višje sodišče je to odločitev spremenilo tako, da je tožbo zavrglo, ker naj odločanje o takšnem zahtevku ne bi bilo v pristojnosti splošnih sodišč. Vrhovno sodišče se je postavilo na nasprotno stališče. Reviziji tožnikov je ugodilo, sklep sodišča druge stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje. Sledila je potrditev prvostopenjske sodbe. Revizijo sta ponovno vložila tožnika. Vrhovno sodišče ji je ugodilo, odločilo da zastaranja ni, in zadevo v novo sojenje vrnilo sodišču prve stopnje.

3. To je v ponovljenem postopku razsodilo, da je tožena stranka dolžna meliorirati nepremičnino s parcelno št. 2339 k. o. ... na način, da s slednje odstrani površinski gradbeni material na poti, izvede planiranje - ravnanje navedene parcele, uredi melioracijski jašek na parceli št. 2380 k. o. ... v naravi cesta tako, da obnovi profil v dolžini 750 m do konca poti, naredi nove melioracijske jarke med parcelami št. 2342, 2339 ter 2346 k. o. ... z ustreznimi nakloni, po zaključku zemeljskih del pa opravi še založno gnojenje s fosforjem in kalijem, apnenje glede na narejeno analizo tal do optimalne založenosti tal s hranili, vse tako, da bo omogočena strojna kmetijska obdelava nepremičnine s parcelno št. 2339 k. o. .... V presežku, glede izvedbe melioracije na nepremičninah s parcelnimi št. 2343, 2358 in 2432 k. o. ..., je tožbeni zahtevek zavrnilo (I.a točka izreka). Odločilo je tudi, da je tožena stranka tožeči stranki dolžna plačati znesek 2.976,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (iz naslova trajne manjvrednosti dela nepremičnine s parcelno št. 2339 k. o. ...) (I.b točka izreka) in 13.377,93 EUR pravdnih stroškov (II. točka izreka).

4. Višje sodišče je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v delu, ki se glasi: "..urediti melioracijski jašek na parceli št. 2380 k. o. ... v naravi cesta, tako da obnovi profil v dolžini 750 m do konca poti, naredi nove melioracijske jarke med parcelami št. 2342, 2339 ter 2346 k. o. ... z ustreznimi nakloni, po zaključku zemeljskih del pa opravi še založno gnojenje s fosforjem in kalijem, apnenje glede na narejeno analizo tal do optimalne založenosti tal s hranili..." zavrnilo. Spremenilo je tudi odločitev o pravdnih stroških na način, da je znesek 13.377,93 EUR nadomestilo z zneskom 1.999,12 EUR (I. točka izreka). V presežku je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v I.b točki izreka potrdilo (II. točka izreka). Odločilo je, da pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (III. točka izreka).

5. Zoper I. točko izreka sodbe višjega sodišča revizijo vlagata tožnika. Uveljavljata revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka s strani sodišča druge stopnje (370. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Vrhovnemu sodišču predlagata, da reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da pritožbo toženke zavrne. Podredno predlagata, da sodbo sodišča druge stopnje v tem obsegu razveljavi in mu zadevo vrne v novo sojenje.

Navajata, da sta tožbeni zahtevek najprej postavila na podlagi mnenja izvedenke, ki sta ga pridobila pred pravdo. Tekom postopka je s strani sodišča postavljena sodna izvedenka predlagala drug način sanacije. Temu sta prilagodila (na novo formulirala) svoj tožbeni zahtevek. Ta temelji na isti dejanski podlagi in istem historičnem dogodku ter ima v bistvenem enako zasledovano pravno posledico kot primarno postavljeni zahtevek. Šlo je le za razčlembo postavke, da se meliorira zamočvirjenost nepremičnin in ne za spremembo tožbe. Zato nasprotujeta odločitvi nižjih sodišč, da je zahtevek v prilagojenem delu zastaran.

Nasprotujeta tudi odločitvi o delni zavrnitvi zahtevka na podlagi ugotovitve, da je bilo toženi stranki naloženo, da določena dejanja opravi na nepremičninah, ki niso v njeni lasti niti v lasti revidentov. Navajata, da je višje sodišče s takšno odločitvijo preseglo pritožbene navedbe. Ta je namreč navajala le, da ji je s sodbo odrejen poseg na parc. št. 2380, ki je v lasti občine, ni pa se ukvarjala s "postavitvijo melioracijskih jarkov med parcelami 2339, 2342 in 2346 k. o. ...". Oporekata tudi zaključku, da je melioracijske jarke med parcelami št. 2339 (last revidentov) ter 2342 in 2346 sploh treba narediti zunaj meja parcele 2339. Dodajata, da sodba višjega sodišča v tem delu zanju pomeni sodbo presenečenja, s čimer je kršena njuna pravica do izjave.

6. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrženje ali zavrnitev.

O dovoljenosti revizije

7. Ob vlaganju izrednih pravnih sredstev mora predlagatelj izkazati obstoj predpisanih pogojev za njihovo obravnavo. Pogoj za vložitev dovoljene revizije je, da vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP, v zvezi s 125. členom ZPP-E). V konkretnem primeru je bilo torej trditveno in dokazno breme o tem, da vrednost (še) spornega predmeta presega navedeno mejo, na tožeči stranki (revidentki). Ta je ocenila, da vrednost spornega predmeta, kljub delni ugoditvi tožbenemu zahtevku, ostaja enaka kot ob vložitvi tožbe (torej 45.687,00 EUR). Takšno stališče je utemeljila z obrazložitvijo, da naj bi melioracija predstavljala enovito celoto, zato naj vrednosti izpodbijanega dela sodbe ne bi bilo mogoče določiti.

8. Predmet tožbenega zahtevka v konkretni zadevi predstavlja nedenarno terjatev - opravo melioracije na določenih nepremičninah. V skladu z drugim odstavkom 44. člena ZPP je v takšnem primeru odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožeča stranka navede v tožbi. Predmet revizijskega izpodbijanja predstavlja pretežni del tožbenega zahtevka (ureditev melioracijskega jarka na parceli št. 2380 k. o. ... (v naravi cesta), izdelava novih melioracijskih jarkov med parcelami št. 2342, 2339 in 2346 k. o. ..., izvedba zložnega gnojenja s fosforjem in kalijem ter apnenja glede na narejeno analizo tal), ki ga je zavrnilo sodišče druge stopnje. Ker gre za nedenarno terjatev, delna ugoditev tožbenemu zahtevku ne povzroči stanja, da vrednost spornega predmeta (za potrebe revizijskega postopka) ne bi bila več določena. Kljub temu, da izpodbijani del pravnomočne sodbe predstavlja le del tožbenega zahtevka, ga v danem primeru ni mogoče odstotkovno opredeliti (na kar ne vpliva dejstvo, da je višje sodišče, za potrebe izračuna pravdnih stroškov, uspeh tožeče stranke ocenilo na 40%). V primeru nedenarne terjatve se namreč v tožbi navedena vrednost spornega predmeta šteje za nedeljivo celoto in je zato tudi za del pravnomočne odločbe, ki se z revizijo izpodbija, merodajna v tožbi navedena vrednost spornega predmeta.¹

Glede zastaranja

9. Revidenta utemeljeno opozarjata, da je napačno stališče sodišča druge stopnje, da je zahtevek v delu, ki se glasi: "... po zaključku zemeljskih del pa opravi še založno gnojenje s fosforjem in kalijem, apnenje glede na narejeno analizo tal do optimalne založenosti tal s hranili,..." zastaran. Res je sicer, da tožeča stranka s prvotnim tožbenim zahtevkom takšnega ravnanja toženke izrecno ni zahtevala. Zahtevala je melioracijo parcele št. 2339 k. o. ... in opredelila, s kakšnimi ukrepi naj tožena stranka to doseže (šlo je za odstranitev poti in gradbenega materiala, melioracijo zamočvirjenosti nepremičnine in njeno izravnavo, zlasti v globokih depresijah).

10. Kaj so melioracije, je določeno v 77. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih. Gre za osuševanje, namakanje in agromelioracije. Slednje so podrobneje urejene v 78. členu istega zakona. Ta določa, da obsegajo ukrepe izravnave zemljišč, krčitev grmovja in dreves, nasipavanje rodovitne zemlje, odstranitve kamnitih osamelcev, ureditve poljskih poti, izdelave in razgradnje teras, ureditve gorskih in kraških pašnikov, ureditve manjših odvodnjavanj, apnenja in založnega gnojenja.

11. Že zahtevek za izvedbo melioracije potemtakem obsega zahtevo za izvedbo agromelioracije in s tem agromelioracijskih ukrepov, potrebnih za sanacijo. Kljub temu, da je tožeča stranka v prvotnem zahtevku (izrecno) zahtevala le izvedbo nekaterih agromelioracijskih ukrepov, tako ni mogoče šteti, da je naknadno, po pridobitvi izvedenskega mnenja, podana opredelitev še drugih ukrepov, pomenila postavitev novega zahtevka. Ključno je, da je ves čas postopka zahtevala izvedbo melioracije. To (kot tudi agromelioracijo) pa je mogoče izvesti na več načinov. Kateri je najprimernejši je strokovno vprašanje, ki se rešuje s pomočjo sodnega izvedenca. Od tožeče stranke bi bilo zato pretirano zahtevati, da že ob vložitvi tožbe točno (in brez možnosti prilagoditev) navede kateri melioracijski ukrepi naj se izvedejo. Ker je za odgovor na to vprašanje potrebno strokovno znanje, ki ga stranka (praviloma) nima, ji je treba dopustiti, da po pridobitvi izvedenskega mnenja prilagodi (skrči ali zviša) svoj tožbeni zahtevek. Ta možnost pa bi bila močno okrnjena, če bi bila takšna prilagoditev omejena z nastopom zastaranja temeljne obveznosti. Sodna praksa je tako v številnih odškodninskih sporih že zavzela stališče, da povišanja zahtevka, ki je posledica ugotovitev izvedenca, in je podano po izteku roka, v katerem bi sicer odškodninska terjatev že zastarala, ni mogoče obravnavati kot zastaranega. Zastaranje je vezano na temelj obveznosti in ne na način njene izpolnitve. Zastaralni rok je zato (v primerih, ko stranka sama natančnega obsega zahtevka ne more določiti) varovan že, če upravičenec pred njegovim iztekom zahteva izpolnitev obveznosti.

12. Iz navedenega izhaja, da je v predmetnem sporu vložitev tožbe, s katero je tožeča stranka zahtevala melioracijo, povzročila pretrganje zastaralnega roka, ne le za v tožbi izrecno izpostavljene melioracijske ukrepe, ampak tudi za druge (pozneje opredeljene) ukrepe, s katerimi je na podlagi istega dejanskega stanja zasledovala isti cilj. Tožeča stranka namreč s spremenjenim zahtevkom ni uveljavljala kakšne nove toženkine obveznosti. Nasprotno. V okviru istega historičnega dogodka (nezakonito izvedene komasacije) je na isti dejanski in pravni podlagi zahtevala izpolnitev iste obveznosti (melioracije), iz katere izhajajo tako prvotno kot tudi kasneje opredeljeni ukrepi. Prilagojeni tožbeni zahtevek zato same obveznosti tožene stranke ni spremenil. Spremenil je le (predlagan) način njene izpolnitve.²

13. Višje sodišče je nasprotno odločitev, torej odločitev o zavrnitvi zgoraj citiranega dela tožbenega zahtevka zaradi zastaranja, sprejelo na podlagi zmotne uporabe materialnega prava. Takšno kršitev lahko odpravi Vrhovno sodišče samo (prvi odstavek 380. člena ZPP), če zaradi nje ni nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. V predmetni zadevi je navedeni pogoj izpolnjen.³ V tem delu je zato Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je pritožbo tožene stranke zavrnilo tudi v delu, ki se nanaša na odločitev o zahtevku: "... po zaključku zemeljskih del pa opravi še založno gnojenje s fosforjem in kalijem, apnenje glede na narejeno analizo tal do optimalne založenosti tal s hranili,..."

Glede posega v tuje nepremičnine

14. Del zahtevka, ki se glasi: "... uredi melioracijski jarek na parc. št. 2380 k. o. ..., v naravi cesta, tako da obnovi profil v dolžini 750 m do konca poti, naredi nove melioracijske jarke med parc št. 2342, 2339 ter 2346 k. o. ... z ustreznimi nakloni..." je višje sodišče zavrnilo z obrazložitvijo, da se s tem toženki nalaga izvedba določenih del na zemljiščih, ki so v lasti tretjih oseb, torej oseb, ki niso stranke predmetne pravde. Na takšno odločitev dejstvo, da gre za odškodninski in ne stvarnopravni spor, ne more vplivati. Prav tako je neutemeljena revizijska navedba, da je to, kako bo tožena stranka svojo obveznost izpolnila, njena stvar. S citiranim zahtevkom je namreč način izpolnitve povsem jasno določen.

15. V nadaljevanju revizija vsebinsko izpodbija odločitev o zavrnitvi zahtevka za izgradnjo novih melioracijskih jarkov med parcelami št. 2342, 2339 ter 2346 k. o. ....⁴ Utemeljeno opozarja, da je tožena stranka v pritožbi sicer trdila, da ji je s sodbo odrejen poseg na parc. št. 2380, ki ni v njeni lasti niti v lasti tožnikov. V zvezi s "postavitvijo melioracijskih jarkov med parcelami 2339, 2342 in 2346 k. o. ..." pa takšnih ugovorov ni podala. Trdila je le, da zahtevek ni izvršljiv, saj ni jasno kako globoki in široki morajo biti jarki in na katero vodno zemljišče jih je treba speljati. Z vprašanjem lastninske pravice na teh parcelah se ni ukvarjalo niti sodišče prve stopnje.⁵ Zaključek, da je parcela št. 2346 k. o. ... v lasti A. A., torej tretje osebe, ki v predmetni pravdi ni udeležena, je tako prvič podalo višje sodišče. Sprejelo pa ga je samo, po uradni dolžnosti - torej brez trditev pravdnih strank in z obrazložitvijo, da gre za preizkus pravilne uporabe materialnega prava. Na podlagi takšne ugotovitve je nato tožbeni zahtevek v prej citiranem obsegu zavrnilo na interni seji, ne da bi strankam dalo možnost, da se do novo ugotovljenega dejstva (in posledic, ki iz njega izhajajo) opredelijo. S tem je kršilo načelo kontradiktornosti in pravdnima strankama odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.⁶

16. Storilo je torej bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je absolutne narave in terja razveljavitev izpodbijane sodbe. Vrhovno sodišče je zato reviziji tudi v tem delu ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo v delu, ki se nanaša na zahtevek: "... naredi nove melioracijske jarke med parcelami št. 2342, 2339 ter 2346 k. o. ... z ustreznimi nakloni..." ter na odločitev o pravdnih stroških (saj končni uspeh strank v postopku še ni znan). Zadevo je v tem obsegu vrnilo višjemu sodišču v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP).

17. Odločitev o revizijskih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

-------------------------------
¹ Tako tudi v sklepu II Ips 590/2008
² Podobno VSRS npr. v odločbah II Ips 16/2013, II Ips 204/2013, II Ips 174/2001, II Ips 919/2007
³ Tožena stranka je v pritožbi odločitvi, da je dolžna izvesti tudi gnojenje in apnenje, nasprotovala le še z argumentom, da naj bi bil takšen zahtevek postavljen na podlagi izvedenskega mnenja, ki naj bi predstavljalo nedovoljen dokaz. Višje sodišče je takšne pritožbene navedbe obrazloženo zavrnilo in s tem odgovorilo na vse njene ugovore.
⁴ Odločitve, da se zavrne zahtevek, da tožena stranka "... uredi melioracijski jarek na parc. št. 2380 k. o. ..., v naravi cesta, tako da obnovi profil v dolžini 750 m do konca poti,..." tožnika vsebinsko ne izpodbijata, zato Vrhovno sodišče vanjo ni posegalo (prvi odstavek 371. člena ZPP).
⁵ To je problematiko posegov v tuje nepremičnine sicer zaznalo, a je glede tega zapisalo le, da celosten pristop (melioracije) zajema tudi ukrepe izven predmetne parcele, tj. na sosednjih parcelah, kar lahko oteži ali celo onemogoči izvedbo del.
⁶ Podobno tudi VSRS v sklepu II Ips 401/2010

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• Sklep II Ips 515/93
• Sklep II Ips 687/93
• VSC Sklep Cp 360/2021