<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba VIII Ips 112/2017

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2017:VIII.IPS.112.2017
Evidenčna številka:VS00008221
Datum odločbe:19.12.2017
Opravilna številka II.stopnje:Sodba VDSS Psp 386/2016
Datum odločbe II.stopnje:15.12.2016
Senat:mag. Marijan Debelak (preds.), mag. Irena Žagar (poroč.), dr. Mateja Končina Peternel, Marjana Lubinič, Borut Vukovič
Področje:POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE
Institut:načelo izenačevanja dejstev - status družbenika in poslovodne osebe - dvojni status - lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja - prehodne določbe zakona - pokojnina v tuji državi

Jedro

Glede na to, da je tožnica pridobila pravico do pokojnine v državi članici Evropske unije, lastnost zavarovanca pa je bila ugotovljena v drugi državi članici, je v obravnavanem primeru treba upoštevati relevantna pravila evropskega prava.

Tožničin status upokojenke ima na podlagi odločbe hrvaškega nosilca socialnega zavarovanja enak učinek in posledice, kot če bi bila uživalka pokojnine na podlagi odločbe toženca. To tudi pomeni, da je treba tožnico glede presoje dvojnega statusa obravnavati enako kot uživalce pokojnine, ki so jo pridobili z odločbo toženca.

Kljub tožničinemu dvojnemu statusu prehodna določba četrtega odstavka 406. člena ZPIZ-2, na katero se sklicuje sodišče druge stopnje, za položaj tožnice ne velja. V obravnavanem primeru treba uporabiti določbe 115a. in 115b. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. 8844336 z dne 13. 11. 2014 in dne 13. 6. 2014 in ustavilo postopek v delu, kjer je tožnica zahtevala ugotovitev, da ni imela lastnosti zavarovanke pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova ustanovitve zavoda Evropski inštitut za realitetno terapijo (v nadaljevanju: zavod) v obdobju od 12. 6. 2009 do 10. 3. 2014.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožnice in spremenilo sodbo in sklep sodišča druge stopnje tako, da je odpravilo izpodbijani odločbi toženca.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje toženec vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se ne strinja s stališčem sodišča druge stopnje, da ima tožnica dvojni status in zato pravno podlago za odločanje predstavlja določba četrtega odstavka 406. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 in naslednji). Z ustanovitvijo zavoda in vpisom poslovodne osebe v register je bilo po samem zakonu vzpostavljeno pravno razmerje, ki zahteva vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Vključenost v obvezno zavarovanje v Republiki Hrvaški (v nadaljevanju: RH) ne vpliva na obveznost vključitve v pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: RS). Sporazum o socialnem zavarovanju med RS in RH kolizije predpisov za preprečevanje dvojnega zavarovanja med državama ni urejal. Za presojo obveznosti vključitve v zavarovanje je treba uporabiti predpise RS, ki vključitev nalagajo, ne glede na morebitno vključenost v obvezno zavarovanje v RH. Ne gre za slovensko upokojenko oziroma uživalko pokojnine, za katero bi se lahko uporabila določba 406. člena ZPIZ-2. Poleg tega tožnica ne spada v kategorijo oseb, na katero se določba četrtega odstavka 406. člena ZPIZ-2 nanaša in zanjo prehodno obdobje za uskladitev statusa niti ne velja.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Z izpodbijano prvostopno odločbo z dne 13. 6. 2014, ki je bila potrjena z drugostopno odločbo z dne 13. 11. 2014, je toženec odločil, da ima tožnica lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova ustanoviteljstva zavoda na podlagi drugega odstavka 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji) od 12. 6. 2009 do 31. 12. 2013 in na podlagi 16. člena ZPIZ-2 od 1. 1. 2014 do 10. 3. 2014.

8. Tožnica je bila v Poslovni register Slovenije vpisana kot družbenik in hkrati poslovodna oseba zavoda od 5. 3. 2009 do 21. 3. 2014 . V času od 11. 3. 2014 do 27. 3. 2014 je bila vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti. Tožnica je državljanka RH, kjer je bila vključena tudi v obvezno zavarovanje (v RH). In sicer je bila v obdobju od 15. 10. 2005 do 6. 1. 2010 vključena v obvezno zavarovanje iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti, v času od 7. 1. 2010 do 1. 11. 2011 pa iz naslova podaljšanega zavarovanja. Od 2. 11. 2011 dalje pa je uživalka pravice do starostne pokojnine v RH, kakor izhaja iz odločbe hrvaškega nosilca socialnega zavarovanja z dne 5. 12. 2011.

9. Sodišče druge stopnje je presodilo, da je pri tožnici podan dvojni status. Tožnica je imela sprva status zavarovanke in nato upokojenke v RH od 2. 1. 2011 dalje, sočasno pa je bila od 5. 3. 2009 v poslovnem registru RS vpisana kot družbenik in poslovodna oseba zavoda. Toženec se s stališčem, da ima tožnica dvojni status, ne strinja in meni, da tožničin status v RH na presojo lastnosti zavarovanca v RS nima vpliva.

10. Glede na to, da je tožnica pridobila pravico do pokojnine v državi članici Evropske unije1, lastnost zavarovanca pa je bila ugotovljena v drugi državi članici, je v obravnavanem primeru treba upoštevati relevantna pravila evropskega prava. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. 4. 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (v nadaljevanju Uredba, UL L 166 z dne 30. 4. 2004 in naslednji) v 5. členu ureja načelo enakega obravnavanja dajatev, dohodka, dejstev ali dogodkov oz. načelo izenačevanja dejstev. V tem členu je izrecno sprejeto in uzakonjeno načelo, ki ga je sodna praksa Sodišča EU2 sprejela in razvila že na podlagi prej veljavne Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene, samozaposlene osebe in njihove družinske člane (Uredba št. 1408/71, UL L št. 149 z dne 5. 7. 1971 in naslednji), in sicer da je treba zadevnim osebam zajamčiti enako obravnavanje v različnih nacionalnih zakonodajah.3

11. V paragrafu a 5. člena Uredba določa, da kadar ima po zakonodaji pristojne države članice prejemanje dajatev iz socialne varnosti in drugih dohodkov določene pravne učinke, se ustrezne določbe te zakonodaje uporabljajo tudi za prejemanje enakovrednih dajatev, pridobljenih po zakonodaji druge države članice, ali za dohodek, pridobljen v drugi državi članici. V paragrafu b istega člena pa določa, da kadar se po zakonodaji pristojne države članice nekaterim dejstvom ali dogodkom pripišejo pravni učinki, ta država članica upošteva podobna dejstva ali dogodke, ki nastopijo v kateri koli državi članici, kot da so nastopili na njenem ozemlju. To pomeni, da ima tožničin status upokojenke na podlagi odločbe hrvaškega nosilca socialnega zavarovanja enak učinek in posledice, kot če bi bila uživalka pokojnine na podlagi odločbe toženca. To tudi pomeni, da je treba tožnico glede presoje dvojnega statusa obravnavati enako kot uživalce pokojnine, ki so jo pridobili z odločbo toženca. Sklicevanje toženca na definicijo uživalca pokojnine iz 39. točke 7. člena ZPIZ-24 ni utemeljeno zaradi načela primarnosti prava Evropske unije.

12. Kljub tožničinemu dvojnemu statusu pa prehodna določba četrtega odstavka 406. člena ZPIZ-2, na katero se sklicuje sodišče druge stopnje, za položaj tožnice ne velja. Navedena določba namreč veljala le za upokojence s ti. "dovoljenim dvojnim statusom", kot to pravilno opozarja toženka. To so osebe, ki so po 18. členu ZPIZ-1 uveljavile izvzem iz zavarovanja in za družbenike - poslovodne osebe, ki so uveljavili pravico do pokojnine pred 1. 1. 2000. Vendar navedeno na pravilnost končne odločitve ne vpliva, saj je v obravnavanem primeru treba uporabiti določbe 115a. in 115b. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu ZMEPIZ-1, Ur. l. RS, št. 111/2013 in naslednji).5

13. Določbe 115a. in 115b. člena ZMEPIZ-1 so bile v zakonsko besedilo vnesene s spremembo zakona ZMEPIZ-1A (Ur. l. RS, št. 97/2014), ki je začela veljati 31. 12. 2014. Drugi odstavek 115a. člena ZMEPIZ-1 določa, da se za uživalce pokojnin, ki so 31. decembra 2012 opravljali delo ali dejavnost, ki bi bila podlaga za pridobitev lastnosti zavarovanca po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa ne izpolnjujejo pogojev iz četrtega odstavka 406. člena ZPIZ-2, prijava v zavarovanje pa ni bila vložena, šteje, da nimajo lastnosti zavarovanca. Na podlagi 115b. člena ZMEPIZ-1 Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje osebam iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki jim je bila z odločbo zavoda ugotovljena lastnost zavarovanca, izda odločbo, s katero odpravi odločbo o ugotovljeni lastnosti zavarovanca. Ta odločba se šteje za odločbo, s katero je ta organ ugodil pritožbi uživalca, če o njej še ni odločil. ZMEPIZ-1A je res začel veljati šele 31. 12. 2014, kar je po izdaji izpodbijanih odločb toženca v tem sporu, vendar pa je uredil razmerja za nazaj in predvidel odpravo odločb toženca, ki jih je ta izdal že pred njegovo uveljavitvijo.

14. Citirane določbe urejajo položaj tistih oseb, pri katerih je prišlo do "nedovoljenega" prekrivanja statusa upokojenca s statusom zavarovanca. Zakonsko besedilo namreč govori o osebah, ki ne izpolnjujejo pogojev iz četrtega odstavka 406. člena ZPIZ-2. To jasno izhaja tudi iz obrazložitve predloga ZMEPIZ-1A6, kjer je navedeno, da se s predlaganim zakonom zagotovi odprava posledic, ki so nastale pri ugotavljanju lastnosti zavarovancev in da "za vse osebe, ki so na dan 31. 12. 2012 hkrati opravljale dejavnost in niso bile vključene v zavarovanje oziroma so imele nedovoljeno prekrivanje statusa upokojenca s statusom zavarovanca, predlog zakona predvideva, da jim ni treba vračati izplačanih pokojnin in plačati polnih prispevkov za socialno varnost." Iz predloga nadalje izhaja, da drugi odstavek ureja "vse osebe, ki bi morale biti vključene v zavarovanje, saj so imele dvojni status." Kot nadalje izhaja iz predloga naj bi bile s 115b. členom ZMEPIZ-1 odločbe, ki jih je zavod o ugotovitvi lastnosti zavarovanca že izdal, z odločbo iz tega člena odpravljene.

15. Tožnica je na dan 31. decembra 2012 opravljala delo oziroma dejavnost, ki bi bila podlaga za pridobitev lastnosti zavarovanca od 12. 6. 2009 do 31. 12. 2013 po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1 in od 1. 1. 2014 do 10. 3. 2014 po 16. členu ZPIZ-2, prijava v zavarovanje pa ni bila vložena in zato, ker ne izpolnjuje pogojev iz četrtega odstavka 406. člena ZPIZ-2, sodi pod dejanski stan določbe drugega odstavka 115a. člena ZMEPIZ-1. To pomeni, da tožnica nima lastnosti zavarovanca.

16. Glede na navedeno bi moral toženec na podlagi določb 115a. in 115b. člena ZMEPIZ-1 sam odpraviti izpodbijane odločbe, česar pa ni storil. Zato je sodišče druge stopnje utemeljeno odpravilo izpodbijani odločbi.

17. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

-------------------------------
1 RH je 1. 7. 2013 postala polnopravna članica Evropske unije.
2 Na primer Roviello, C-20/85, Paraschi, C-349/87, Duschon, C-290/00.
3 Primerjaj sodbo VIII Ips 169/2010 z dne 9. 5. 2011.
4 Uživalec pokojnine: oseba, ki ima v skladu s tem zakonom, predpisi, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, ali mednarodno pogodbo pravico do uživanja pokojnine iz obveznega zavarovanja
5 Primerjaj sodbo VIII Ips 187/2016 z dne 21. 3. 2017.
6 Poročevalec DZ b.š./2014 z dne 28. 11. 2014


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2 - člen 406, 406/4
Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (2013) - ZMEPIZ-1 - člen 115a, 115a/2, 115b, 115b/1

EU - Direktive, Uredbe, Sklepi / Odločbe, Sporazumi, Pravila
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) - člen 5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE1OTYz