VSRS Sodba III Ips 79/2017-3

Jedro

V konkretnem primeru je šlo za pravni posel, sklenjen med delniško družbo in banko (delničarko), s katerim je bilo ustanovljeno zavarovanje v obliki Poroštvene pogodbe, kar predstavlja prikrito obliko prepovedanega vračila vložka in s tem prepovedano plačilo po 233. členu ZGD-1. Družba je namreč svoji delničarki (in to samo njej) zagotovila posebno korist, ki se šteje za vračilo vložka, saj je riziko neplačila kredita, ki ga je ta delničarka zagotovila tretji osebi (drugi družbi), prevzela delniška družba, in sicer v breme svojega premoženja. Zato se že zagotovitev takšnega zavarovanja šteje za prepovedano dejanje.

Sklepanje pravnih poslov med družbo in delničarji namreč ni prepovedano, saj lahko družba s svojimi delničarji vstopa v pravnoposlovna razmerja enako kot s tretjimi osebami. Vendar pa lahko tudi plačila, ki jih je družba opravila na podlagi pravnih poslov, sklenjenih z delničarjem, pomenijo prepovedano vračilo vložka, če obstaja [objektivno in očitno] nesorazmerje med vrednostjo izpolnitev pogodbenih strank.

Prikriti prenosi premoženja (prikrita vračila vložka), ki so posledica nesorazmernih pogodbenih obveznosti v okviru pravnih poslov, ki sta jih sklenila družba in delničar, so namreč v nasprotju s temeljno prepovedjo vračila vložka, saj družba z njimi delničarju zagotovi posebno korist, ki je tretji osebi v enakih pogojih ne bi. Gre za korist, ki jo je deležen zgolj delničar, in to v breme premoženja družbe (kar ima za posledico zmanjšanje premoženja družbe oziroma preprečitev njegovega povečanja).

Glede na relevantne določbe ZGD-1 je pravno pomembno in upoštevno korporacijskopravno razmerje med družbo (tožnico) in delničarko (pravno prednico toženke). Zahtevek za vrnitev prepovedanega plačila je namreč poseben korporacijskopravni zahtevek. Zato je pomembna pravna presoja, ali je šlo za prepovedano plačilo po določbah zakona, ki ureja temeljna statusna korporacijska pravila poslovanja gospodarskih družb, ne pa obligacijskopravno (poroštveno) razmerje med porokom in dolžnikom oziroma med upnikom in porokom, kar posledično pomeni, da ni utemeljeno sklicevanje revidentke na causo za izdajo poroštva, ki naj bi izhajala iz razmerja med porokinjo (tožnico) in kreditojemalko (drugo družbo). Čeprav morda zahtevek družbe po splošnih pravilih obligacijskega prava o vračanju neupravičeno pridobljenega ne bi bil utemeljen, pa je lahko utemeljen po pravilih korporacijskega prava, v katerem nad varstvom interesov prejemnice (posamezne delničarke) prevlada temeljno načelo ohranitve kapitala z namenom varstva upnikov.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka sama krije stroške revizije.

III. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki 18.263,40 EUR stroškov revizijskega odgovora z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je v delu, ki je pomemben za odločitev o reviziji, ugotovilo ničnost Poroštvene pogodbe, spremenjene s Sporazumom o reprogramiranju in Krovnim sporazumom o finančnem prestrukturiranju, za znesek 3,207.716,51 EUR¹ (II. točka izreka odločbe), in 2.5.c. točke Krovnega sporazuma o finančnem prestrukturiranju (III. točka izreka odločbe) ter toženi stranki naložilo, da tožeči stranki vrne 3,207.716,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 704.661,61 EUR² od 27. 5. 2014 in od 2,503.054,90 EUR³ (in ne od 2,921.602,04 EUR, kot je to zmotno navedeno v 36. točki obrazložitve odločbe) od 5. 11. 2015 (IV. točka izreka odločbe) ter ji povrne 47.240,43 EUR stroškov postopka z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (VI. točka izreka odločbe).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke ter v izpodbijanem (ugodilnem) delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka sodbe), pri čemer je sklenilo, da pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (II. točka izreka sodbe).

3. Tožena stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava (233. člena v povezavi z 227. členom Zakona o gospodarskih družbah, v nadaljevanju ZGD-1). Predlagala je spremembo sodb sodišč druge in prve stopnje z zavrnitvijo tožbenega zahtevka v celoti (ne samo za znesek 418.547,14 EUR, za katerega se je tožeča stranka uspela regresirati od družbe U., d. o. o.)⁴ oziroma njuno razveljavitev z vrnitvijo zadeve v izpodbijanem delu (za znesek 3,207.716,51 EUR) sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem je priglasila stroške revizijskega postopka (z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi).

4. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki je v obrazloženem odgovoru prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije kot neutemeljene. Pri tem je priglasila stroške revizijskega postopka (z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi).

Uporaba ZPP(-E)

5. Odločba, s katero se je končal postopek pred sodiščem prve stopnje, je bila izdana 23. 11. 2016, kar je pred 14. 9. 2017, ko se je začel uporabljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 10/2017; v nadaljevanju ZPP-E). Zato se je postopek pred Vrhovnim sodiščem (na podlagi 125. člena ZPP-E) nadaljeval po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se uporabljajo do začetka uporabe ZPP-E.

Povzetek pravno relevantnih dejanskih ugotovitev

6. Tožnica (porokinja) in A., d. d. (banka),⁵ sta 15. 1. 2010 sklenili Poroštveno pogodbo, št. POR-1 (v nadaljevanju Poroštveno pogodbo), s katero se je tožnica (in ne toženka [oziroma pravna prednica toženke], kot je to zmotno navedeno v 17. točki obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje) zavezala kot solidarna porokinja za obveznosti družbe U., d. o. o. (dolžnice),⁶ ki izhajajo iz Kreditne pogodbe, št. 8/10 z dne 15. 1. 2010 (v nadaljevanju Kreditne pogodbe), s katero je A., d. d., družbi U., d. o. o., odobrila kredit v višini 5,500.000,00 EUR z rokom zapadlosti 31. 7. 2014. Poleg tega je tožnica (in ne A., d.d., kot je to zmotno navedeno v 17. točki obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje) svoje obveznosti iz naslova poroštva zavarovala z izročitvijo 5 bianco menic z meničnimi izjavami.

7. Na dan, ko je bila sklenjena Poroštvena pogodba (to je 15. 1. 2010), je bila A., d. d., delničarka tožnice, saj je bila lastnica 359.226 (6,08 %) njenih delnic (12. in 13. točka obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje). Ni pa imela deleža družbe Z., d. o. o., ki je bila sicer lastnica 432.609 (7,32 %) delnic tožnice (12. in 14. točka obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje).

8. Tožnica je na podlagi prevzete poroštvene obveznosti pravni prednici toženke 27. 5. 2014 plačala 704.661,57 EUR in 5. 11. 2015 še 2,921.602,04 EUR, skupaj 3,626.263,65 EUR (31. in 36. točka obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje).

9. Obveznost po Poroštveni pogodbi je bila s Sporazumom o reprogramu (v nadaljevanju Sporazumom) in Krovnim sporazumom o finančnem prestrukturiranju (v nadaljevanju Krovnim sporazumom) spremenjena le glede višine in roka zapadlosti (32. točka obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje). Krovni sporazum je bil sklenjen med tožnico in več drugimi bankami, tudi A., d. d. Z njim so bile reprogramirane obveznosti tožnice (dolžnice) do bank (upnic), med njimi tudi poroštvena obveznost tožnice do A., d. d., za obveznosti družbe U., d. o. o. Iz točke 2.5.c. Krovnega sporazuma izhaja, da se je pravna prednica toženke zavezala, da bo v primeru, da bo izid kateregakoli sodnega postopka, ki neposredno ali posredno vpliva na obstoj ali višino potencialne terjatve U., d. o. o., neugoden za A., d. d., dolžnici [to je tožnici] vrnila iz tega naslova prejete zneske, ki jih bo glede na izid sodnega postopka prejela neupravičeno, in sicer z obrestmi v višini 1/2 zakonske zamudne obrestne mere na dan vračila (34. točka obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje).

Pravna presoja sodišč prve in druge stopnje

10. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da se je kapital tožeče stranke zaradi sklenjene Poroštvene pogodbe s pravno prednico tožene stranke zmanjšal za znesek 3,207.716,51 (3,626.263,65 - 418.547,14) EUR. Ker je bila pravna prednica toženke delničarka tožnice, je pri poroštvu šlo za prikrito vračilo vložka delničarki (32. točka obrazložitve njegove odločbe). V tem delu je Poroštvena pogodba nična, zaradi česar je pravna naslednica toženke tožnici dolžna vrniti prejetih 3,207.716,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožeča stranka si je namreč (v 2.5.b. in 2.5.c. točki Krovnega sporazuma) pridržala pravico zahtevati nazaj opravljena plačila (34. točka obrazložitve njegove odločbe).

11. Iz enakega razloga, zaradi katerega je delno nična Poroštvena pogodba, je nična tudi 2.5.c. točka Krovnega sporazuma. Tudi v primeru vračila le polovice zakonskih zamudnih obresti bi bil namreč prikrajšan (zmanjšan) vezan kapital tožnice, namenjen poplačilu upnikov (35. točka obrazložitve njegove odločbe).

12. Sodišče druge stopnje je zaključilo, da se zakonska prepoved vračila vložka nanaša tako na odkrita kot prikrita vračila vložkov (tista vračila, ki so prikrita s sklenitvijo dvostranskih pravnih poslov). Družba namreč v poslovanju s svojimi delničarji (in z njimi povezanimi osebami) ne sme zmanjšati svojega premoženja v korist enega delničarja, saj bi s takšnim ravnanjem posegla ne samo v načelo ohranjanja premoženja družbe zaradi zaščite upnikov, ampak tudi v načelo enakega položaja delničarjev (predvsem manjšinskih) in njihove sorazmerne udeležbe v bilančnem dobičku družbe (8. točka obrazložitve njegove sodbe).

13. Pojasnilo je, da zagotovitev neodplačnih zavarovanj za delničarja (mednje spada tudi poroštvo) šteje za prepovedano vračilo vložka, če se s tem zmanjša premoženje družbe, ki je prevzela poroštveno obveznost, pri čemer pa je odločilno, ali gre za poroštvo družbe za obveznosti delničarja do tretjih ali pa za poroštvo družbe za terjatve delničarja do tretjih, ki jim je zagotovil posojilo. V tem drugem primeru gre za zagotovitev posebne koristi, ki se šteje za vračilo vložka, saj tveganje, da posojilo, ki ga je delničar zagotovil tretji osebi, ne bo vrnjeno, prevzame družba. Če (glavni) dolžnik (pa naj bo to delničar ali tretja oseba) obveznosti ne izpolni, bo namreč družba kot porokinja (solidarno) zavezana za plačilo obveznosti (glavnega) dolžnika. In če zneska, poravnanega iz naslova poroštva, ne bo uspela (v celoti) regresirati, bo oškodovana (12. točka obrazložitve njegove sodbe).

14. Pojasnilo je tudi, da je pri presoji (ne)dopustnosti spornega posla treba izhajati izključno iz objektivne predpostavke (objektivnega nesorazmerja med prevzetimi obveznostmi pogodbenih strank) (15. točka obrazložitve njegove sodbe), torej ne tudi iz subjektivne (cause societatis) (17. točka obrazložitve njegove sodbe).

15. Ugotovilo je, da je tožnica prevzela solidarno poroštvo za terjatve svoje delničarke do družbe U., d. o. o., ne da bi za to prejela ustrezno (denarno) nadomestilo ali bila deležna drugih posebnih ugodnosti v okviru poslovanja s pravno prednico toženke, pri čemer poroštvena obveznost v trenutku sklenitve pogodbe ni bila zavarovana, medtem ko se je kasneje dano zavarovanje družbe U., d. o. o., izkazalo za neustrezno. Zato je utemeljen zaključek, da vesten in pošten poslovodja (uprava) takšnega posla s tretjo osebo ne bi sklenil(a) oziroma ne bi smel(a) skleniti (18. točka obrazložitve njegove sodbe).

16. Končno je pojasnilo, da je zahtevek iz prvega odstavka 233. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) (za vrnitev prepovedanih plačil) poseben korporacijskopravni zahtevek, zaradi česar ne pride v poštev uporaba 191. člena Obligacijskega zakonika (OZ) (kdaj se ne more zahtevati vrnitev).

Relevantne zakonske določbe

17. 227. člen ZGD-1 (prepoved vračila in obrestovanja vložkov): (1) Vložki se ne smejo vrniti in ne obrestovati. (3) Nedopustno je zlasti plačilo za dajatve ali storitve delničarja ali z njim povezanih družb v višini, ki presega njihovo pravo vrednost, ne glede na to, ali je bilo plačilo dano delničarju ali z njim povezani družbi ali tretjemu po njegovem naročilu (prikrito izplačilo dobička).

18. 233. člen ZGD-1 (vrnitev prepovedanih plačil): (1) Delničarji ali tretje osebe morajo družbi vrniti plačila, ki so jih prejeli od družbe v nasprotju s tem zakonom. (4) Delničar ne more biti oproščen vrnitve prepovedanega plačila.

19. Zakon govori o prepovedi vračila vložka oziroma vložkov, pri čemer je vložek, ki ga je delničarjem prepovedano vrniti, treba pojmovati širše kot zgolj v smislu osnovnega vložka, ki ga je delničar družbi zagotovil ob ustanovitvi ali povečanju osnovnega kapitala delniške družbe. Tako je treba praviloma vsakršna izplačila delničarjem, ki niso izplačana iz vira bilančnega dobička družbe, obravnavati kot prepovedana izplačila v smislu zakonske prepovedi vračila vložka..⁷

Revizijske navedbe

20. Ključni očitki revidentke so: (1) da bi sodišče moralo ničnost poroštvene obveznosti presojati ex ante, to je glede na dejstva, ki so obstajala v času sklenitve Poroštvene pogodbe, in ne (ex post, to je) glede na obseg poplačila tožene stranke iz Poroštvene pogodbe, (2) da se je sodišče nepravilno omejilo le na presojo razmerja med upnikom in porokom, ne da bi upoštevalo razmerje med porokom in dolžnikom; (3) da sodišče ni upoštevalo, da je tožena stranka ravnala v dobri veri, da sklepa zakonit posel v okviru rednega poslovanja.

Presoja utemeljenosti revizije

21. Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo (to je sodbo sodišča druge stopnje) samo v izpodbijanem delu in v mejah uveljavljanih razlogov (prvi odstavek 371. člena ZPP).

22. Ker o vprašanju prepovedanih vračil (tako prikritih izplačil dobička kot prikritih vračil vložka) ni prav veliko sodne prakse, predvsem pa ne prakse Vrhovnega sodišča, se je revizijsko sodišče v obravnavanem sporu oprlo na pravno teorijo, na prispevke slovenskih avtorjev, ki so nastali tudi ob upoštevanju zakonske ureditve tega vprašanja in z njim povezane sodne prakse v Nemčiji. Slovenski zakonodajalec se je namreč pri sprejemu ZGD (in kasneje ZGD-1) zgledoval po nemškem zakonu o delniških družbah (Aktiengesetz (v nadaljevanju AktG))⁸, kar je razvidno tako iz zakonodajnega gradiva kot iz komentarjev zakona.

23. Neutemeljeni so očitki revidentke, da sodišče ničnosti Poroštvene pogodbe ni presojalo ob upoštevanju dejanskega stanja ex ante (ob upoštevanju okoliščin ob sklenitvi pogodbe), temveč ex post (ob upoštevanju dejstva, ali je prišlo do izplačila iz poroštva); da bi moralo vrednost danega poroštva presojati skozi prizmo višine izpostavljenosti tožnice iz poroštva in verjetnosti, če in koliko bi tožnica iz tega poroštva morala plačati ob običajnem teku dogodkov glede na dejstva v času sklenitve Poroštvene pogodbe; da ni raziskano, kakšna je vrednost koristi, ki naj bi jo tožnica pridobila s sklenitvijo poroštva.

24. Pri presoji, ali sporni pravni posel nasprotuje zakonski prepovedi vračila vložka, je sicer mogoče ločiti fazo sklenitve pravnega posla in fazo izpolnitve (izvršitve, zaključitve) tega posla. Vendar pa je ničnost pravnega posla treba presojati glede na okoliščine ob njegovi sklenitvi. Premoženje družbe se namreč zmanjšuje, če je uveljavitev zavarovanja [v obliki poroštva] verjetna in mora družba zaradi tega oblikovati rezervacije, kadar te niso nevtralizirane z ustrezno zavarovanim regresnim zahtevkom, če obstaja konkretno tveganje njegove uveljavitve. Takšno tveganje praviloma obstaja, če tretja oseba [družba U., d. o. o., kot kreditojemalka] ni sposobna vrniti kredita, saj v takšnem primeru tudi ne bo sposobna izpolniti regresnega zahtevka. To pa je potrebno presoditi ex ante.⁹ Odločilna je namreč ex ante ocena vračljivosti kredita oziroma možnosti uveljavitve regresnega zahtevka, ki mora pokazati, da ni nobenega utemeljenega dvoma glede sposobnosti vrnitve kredita oziroma da ni nobenega konkretnega tveganja glede možnosti uveljavitve regresnega zahtevka, saj v nasprotnem primeru kreditna pogodba ne bi smela biti sklenjena oziroma poroštvo (za kredit) ne bi smelo biti dano.¹⁰

25. Tako je (bilo) glede na okoliščine ob sklenitvi Poroštvene pogodbe treba presojati, ali je pri njeni sklenitvi šlo za nedopustno (prikrito) vračilo vložka delničarki, kar (subsumpcijo ugotovljenih dejstev pod pravno normo) sta sodišči nižjih stopenj tudi napravili. Tako je sodišče druge stopnje ugotovilo (predmet revizijskega preizkusa je namreč sodba sodišča druge stopnje), da prevzeto poroštvo sploh ni bilo zavarovano (15. in 18. točka obrazložitve njegove sodbe), kar pomeni, da tožnica za prevzem solidarnega poroštva ni dobila ustreznega (denarnega) nadomestila oziroma da je pravna prednica toženke kot delničarka tožnice s Poroštveno pogodbo tveganje morebitnega neplačila dolga (iz Kreditne pogodbe) od tretje osebe (družbe U., d. o. o.) prenesla na tožnico (delniško družbo). Šele naknadno¹¹ je bilo sklenjeno zavarovanje (za regresni zahtevek tožnice do dolžnice, družbe U., d. o. o.)¹², ki pa se je izkazalo za neustrezno (15. in 18. točka obrazložitve njegove sodbe).

26. Iz dejanskih ugotovitev sodišča druge stopnje (na katere je revizijsko sodišče v skladu s tretjim odstavkom 370. člena ZPP vezano) tako izhaja, da "se je premoženje družbe dejansko zmanjšalo za plačanih 3,207.716,51 EUR" (15. točka obrazložitve njegove sodbe) in da je "zaradi prevzetega poroštva prišlo do zmanjšanja premoženja družbe in prejete koristi delničarja" (18. točka obrazložitve njegove sodbe), medtem ko iz (pritožbeno neprerekanih) ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da so bili "edini poboti, ki so bili izvršeni med P., d. d., in družbo U., d. o. o., iz naslova regresa za plačane obveznosti po porošveni pogodbi s toženo stranko, v višini 418.547,14 EUR" (29. točka obrazložitve njegove odločbe), do katerega zneska "se zaradi sklenjene poroštvene pogodbe celotni kapital oz. premoženje tožeče stranke, namenjeno poplačilu upnikov, ni zmanjšal" (30. točka obrazložitve njegove odločbe). Tožnica si je namreč zagotovila možnost vračila plačanih poroštvenih obveznosti tako, da prenehajo morebitne obveznosti tožnice do družbe U., d. o. o., s pobotom (27. točka obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje).¹³

27. S temi ugotovitvami se revidentka ni soočila, temveč skuša z revizijskimi trditvami relativizirati oziroma obiti ugotovljeno dejansko stanje, na katero je sodišče druge stopnje uporabilo materialno pravo, zaradi česar so njene revizijske navedbe neutemeljene.

28. V konkretnem primeru je šlo za pravni posel, sklenjen med delniško družbo in banko (delničarko), s katerim je bilo ustanovljeno zavarovanje v obliki Poroštvene pogodbe, kar predstavlja prikrito obliko prepovedanega vračila vložka in s tem prepovedano plačilo po 233. členu ZGD-1. Družba je namreč svoji delničarki (in to samo njej) zagotovila posebno korist, ki se šteje za vračilo vložka, saj je riziko neplačila kredita, ki ga je ta delničarka zagotovila tretji osebi (družbi U., d. o. o.), prevzela delniška družba, in sicer v breme svojega premoženja.¹⁴ Zato se že zagotovitev takšnega zavarovanja šteje za prepovedano dejanje in ne šele morebitna izpolnitev obveznosti, ki jo je družba prevzela s takšnim pravnim poslom, ¹⁵ zaradi česar ni pravno pomembna ugotovitev koristi, ki naj bi jo tožnica (dejansko) pridobila s prevzemom poroštva.

29. Neutemeljeni so očitki revidentke glede vprašanja, ali bi tožnica sklenila enak posel pod enakimi pogoji z drugo osebo, ki ni pravna prednica toženke oziroma delničarka; da je prava causa posla v razmerju med tožnico in družbo U., d. o. o., saj je bila pravna prednica toženke le "naključna udeleženka"; da tožnica poroštva ni dala zato, ker bi hotela pravni prednici toženke omogočiti, da zasluži obresti na kreditu, ki ga sicer ne bi odobrila, temveč zato, ker je hotela olajšati poslovanje dobaviteljici tožnice, ki je bila za njeno poslovanje ključnega pomena.

30. Ali gre za dovoljeno ali za prepovedano plačilo, je treba presojati ob uporabi meril, izoblikovanih na podlagi 227. člena ZGD-1. Temeljno merilo pri presoji, ali gre v konkretnem primeru za prikrito vračilo vložka (delničarju), pa je, ali bi družba v enakih okoliščinah pravni posel pod enakimi pogoji sklenila tudi s tretjo osebo.

31. Sklepanje pravnih poslov med družbo in delničarji namreč ni prepovedano, saj lahko družba s svojimi delničarji vstopa v pravnoposlovna razmerja enako kot s tretjimi osebami. Vendar pa lahko tudi plačila, ki jih je družba opravila na podlagi pravnih poslov, sklenjenih z delničarjem, pomenijo prepovedano vračilo vložka, če obstaja [objektivno in očitno] nesorazmerje med vrednostjo izpolnitev pogodbenih strank.¹⁶ V tem pogledu je sodišče druge stopnje ugotovilo, da prevzeto poroštvo sploh ni bilo zavarovano (15. in 18. točka obrazložitve njegove sodbe), kar pomeni, da tožnica za prevzem solidarnega poroštva ni dobila ustreznega (denarnega) nadomestila oziroma da je pravna prednica toženke kot delničarka tožnice s Poroštveno pogodbo tveganje morebitnega neplačila dolga (iz Kreditne pogodbe) od tretje osebe (družbe U., d. o. o.) prenesla na tožnico (delniško družbo). Šele naknadno¹⁷ je bilo sklenjeno zavarovanje (za regresni zahtevek tožnice do dolžnice, družbe U., d. o. o.)¹⁸, ki pa se je izkazalo za neustrezno (15. in 18. točka obrazložitve njegove sodbe).

32. Vendar pa se revidentka s temi ugotovitvami ni soočila, temveč skuša z revizijskimi trditvami relativizirati oziroma obiti ugotovljeno dejansko stanje, na katero je sodišče druge stopnje uporabilo materialno pravo, zaradi česar so njene revizijske navedbe neutemeljene.

33. Prikriti prenosi premoženja (prikrita vračila vložka), ki so posledica nesorazmernih pogodbenih obveznosti v okviru pravnih poslov, ki sta jih sklenila družba in delničar, so namreč v nasprotju s temeljno prepovedjo vračila vložka, saj družba z njimi delničarju zagotovi posebno korist, ki je tretji osebi v enakih pogojih ne bi.^{19 20} Gre za korist, ki jo je deležen zgolj delničar, in to v breme premoženja družbe (kar ima za posledico zmanjšanje premoženja družbe oziroma preprečitev njegovega povečanja). Takšno pojmovanje prepovedanih plačil, ki se kaže v nedopustnosti pravnega posla, ki ga družba sklene z delničarjem, in sicer zaradi neenakih (nesorazmernih) pogodbenih obveznosti, pa je usklajeno z namenom zakonskih določb, ki je v varstvu premoženja družbe (njenega vezanega kapitala).

34. Neutemeljeni so očitki revidentke glede vprašanja dobre vere; da je pravna prednica toženke posel sklenila v skrbem prepričanju (dobri veri), da gre za običajen posel v okviru rednega poslovanja, temelječega na razmerjih med tožnico in družbo U., d. o. o.; da je bila pravna prednica toženke zaradi ravnanj tožnice in družbe U., d. o. o., prepričana, da vstopa v zakonit pogodbeni odnos.

35. Glede na relevantne določbe ZGD-1 je pravno pomembno in upoštevno korporacijskopravno razmerje med družbo (tožnico) in delničarko (pravno prednico toženke). Zahtevek za vrnitev prepovedanega plačila je namreč poseben korporacijskopravni zahtevek. Zato je pomembna pravna presoja, ali je šlo za prepovedano plačilo po določbah zakona, ki ureja temeljna statusna korporacijska pravila poslovanja gospodarskih družb, ne pa obligacijskopravno (poroštveno) razmerje med porokom in dolžnikom²¹ (na katerega se sklicuje revidentka) oziroma med upnikom in porokom²² (katerega naj bi upoštevali sodišči druge in prve stopnje), kar posledično pomeni, da ni utemeljeno sklicevanje revidentke na causo za izdajo poroštva, ki naj bi izhajala iz razmerja med porokinjo (tožnico) in kreditojemalko (družbo U., d. o. o., ki naj bi bila dobaviteljica ključnega pomena za poslovanje tožnice). Čeprav morda zahtevek družbe po splošnih pravilih obligacijskega prava o vračanju neupravičeno pridobljenega ne bi bil utemeljen, pa je lahko utemeljen po pravilih korporacijskega prava, v katerem nad varstvom interesov prejemnice (posamezne delničarke) prevlada temeljno načelo ohranitve kapitala z namenom varstva upnikov.

36. Sklenitev poroštvene pogodbe med družbo (tožnico) in delničarko (banko - pravno prednico toženke) sicer ni bila prepovedana, vendar pa je bilo prepovedano poplačilo iz naslova poroštva, ki ga je banka (kot delničarka) z unovčenjem poroštva prejela na račun premoženja družbe. Pri poroštvu je namreč objektivno gledano (glede na ugotovljene okoliščine konkretnega primera) šlo za obid zakonske prepovedi vračila vložka delničarki, zaradi česar mora delničarka prepovedano (prikrito) plačilo družbi vrniti. Predmet vrnitvenega zahtevka, ki se glasi na vrnitev predmeta (prepovedane) izpolnitve, je namreč pri denarnih plačilih plačilo denarnega zneska. Z uveljavitvijo določbe o vrnitvi prepovedanih plačil bo tako saniran nedopusten poseg v premoženje družbe v korist posamezne delničarke.

37. Pri zahtevku za vračilo prepovedanega plačila gre za poseben korporacijskopravni zahtevek (za samostojen vrnitveni zahtevek korporacijskopravne narave), pri čemer dolžnost vrnitve prepovedanega plačila ni pogojena z vednostjo delničarja, da je plačilo prepovedano. Dolžnost vračila prepovedanega plačila obstaja, če je izpolnjena objektivna predpostavka, to je obstoj prepovedanega plačila (prikritega vračila vložka delničarju).²³ Ker gre pri zahtevku za vrnitev prepovedanih plačil za samostojen korporacijskopravni zahtevek, je namreč uveljavljanje tega zahtevka povsem neodvisno od (splošnih) predpostavk, kot so za uveljavljanje drugih zahtevkov predpisane v civilnem pravu. Izjema velja le za dobroverne prejemnike dividend (drugi stavek prvega odstavka 230. člena ZGD-1). Zato so revidentkine navedbe neutemeljene.

38. Neutemeljeni so očitki revidentke glede delne ničnosti Krovnega sporazuma; da ni šlo za odpoved zahtevku glede obresti, temveč za kompleksno poravnavo, katere del je bil tudi dogovor, da se del obrestnega dela terjatve "zamenja" za soglasje k reprogramu obveznosti, ki je bil sestavljen iz več dajatev in protidajatev; da se je možno poravnati tudi o zahtevku iz 233. člena ZGD-1; da je zahtevek iz 233. člena ZGD-1 možno poplačati tudi "na drug način, z dajatvijo namesto izpolnitve".

39. Pravna naslednica toženke je odgovor na svoje očitke glede delne ničnosti Krovnega sporazuma dobila od sodišča druge stopnje, vendar se z njegovo argumentacijo (v 20. točki obrazložitve izpodbijane sodbe) ni soočila.

40. Ne glede na to pa Vrhovno sodišče dodaja, da je lahko v nasprotju s pravili o ohranjanju kapitala oziroma neustrezna tudi višina obresti. Če je namreč dogovorjena višina obresti nižja od tržno primerljive, je nastala razlika (tako imenovana obrestna škoda) prepovedano vračilo vložka. Takšna (obrestna) škoda pa je lahko z bilančnega vidika okoliščina, ki zmanjšuje vrednost terjatve in se v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna v ustrezno nižji (diskontirani) višini (če je učinek časovne vrednosti denarja pomemben).²⁴ Čeprav se konkretna obrestna škoda ne nanaša na prikriti prenos premoženja, temveč na njegovo vrnitev, pa gre pri sporni obrestni obveznosti (čeprav sporazumno urejani) za izpolnitev zakonske vrnitvene obveznosti, kateri ustrezajo celotne (in ne zgolj polovične) zakonske zamudne obresti.

41. Revizijski očitek glede vsebine Krovnega sporazuma (pojasnjevanje vsebine njegovih določb) pomeni nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja (po tretjem odstavku 370. člena ZPP), medtem ko revizijska očitka glede izpolnitve zahtevka iz 233. člena ZGD-1 "na drug način" in o dopustnosti poravnave o tem zahtevku pomenita nedovoljeni revizijski novosti (saj nista bila uveljavljana s pritožbo).

42. Končno je neutemeljen očitek revidentke glede (začetka teka) zamudnih obresti, to je, da bi morale biti prisojene šele od prvega naslednjega dne po izteku roka za vrnitev koristi, ne pa že od naslednjega dne po prejemu koristi.

43. Pravna naslednica toženke ni izpodbijala zmotne uporabe materialnega prava glede začetka teka prisojenih zamudnih obresti s pritožbo, zaradi česar tega ne more sedaj izpodbijati z revizijo. Ni namreč mogoče preskakovati pravnih sredstev.

Odločitev o reviziji

44. Vrhovno sodišče je s tem odgovorilo na revizijske navedbe, ki so bile po njegovi materialnopravni presoji bistvene za njegovo odločitev.

45. Ker glede na obrazloženo ni podan uveljavljani revizijski razlog, je Vrhovno sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo toženke kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).

Odločitev o stroških revizijskega postopka

46. Ker revidentka z revizijo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP in v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije njene stroške (II. točka izreka).

47. Ker revidentka z revizijo ni uspela, mora v skladu s 155. členom ZPP respondentki povrniti 18.263,40 EUR stroškov revizijskega odgovora z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

48. Stroški revizijskega odgovora so odmerjeni v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT) ter vsebujejo 14.950,00 EUR stroškov za nagrado za postopek z revizijo (tar. št. 3300), 20,00 EUR materialnih stroškov (tar. št. 6002) in 3.293,40 EUR 22 % davka na dodano vrednost. Ne vsebujejo pa priglašene takse (za vloženi odgovor na revizijo), saj iz podatkov spisa ni razvidno njeno plačilo, katerega tudi ni bilo pričakovati, saj s Taksno tarifo Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) za vložitev odgovora na revizijo ni predpisano plačilo takse.²⁵

-------------------------------
¹ Gre za razliko med 3,626.263,65 EUR ("kar je bila poroštvena obveznost tožeče stranke do tožene stranke") in 418.547,14 EUR (kar je tožeča stranka pobotala s svojimi obveznostmi do družbe U., d. o. o.) (kot to izhaja iz 32. točke obrazložitve odločbe).
² Gre za delno plačilo (z dne 27. 5. 2014) na podlagi prevzete poroštvene obveznosti (kot to izhaja iz 31. in 36. točke obrazložitve odločbe).
³ Očitno gre pri razliki 2,503.054,90 (3,207.716,51 - 704.661,61) EUR za razliko med (dne 5. 11. 2015) plačanim preostankom poroštvene obveznosti (2,921.602,04 EUR) in pobotanim zneskom (418,547,14 EUR) (kot to smiselno izhaja iz 31. in 32. točke obrazložitve odločbe).
⁴ Dejansko je šlo za pobotanje njunih medsebojnih terjatev (kot to izhaja iz 30. in 32. točke obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje).
⁵ Ker je bila A., d. d., 19. 2. 2016 izbrisana iz sodnega registra zaradi pripojitve k prevzemni družbi DUTB, d. d., se je gospodarski spor nadaljeval z DUTB, d. d., kot pravno naslednico prvotne tožene stranke (kot to izhaja iz pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 785/2014-33 z dne 25. 2. 2016).
⁶ Nad družbo U., d. o. o., se je 19. 5. 2014 začel stečajni postopek (na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani St 2245/2014).
⁷ Dr. Kobal, A.: "Varstvo premoženja delniške družbe - korporacijskopravni vidiki prikritih prenosov premoženja (prikritih izplačil dobička)", Podjetje in delo, št. 1/2008/XXXIV, 1.1. Opredelitev vložka.
⁸ Pri nekaterih členih je šlo za dobesedne prevode AktG.
⁹ Dr. Podgorelec, P.: "Korporacijsko-pravni vidiki dopustnosti posojil med družbeniki, delničarji in njihovo gospodarsko družbo", Pravosodni bilten, št. 1/2015, 3. Zavarovanja up-stream.
¹⁰ Dr. Podgorelec, P.: "Dopustnost posojil in finančne pomoči med družbeniki, delničarji in njihovo gospodarsko družbo", Podjetje in delo, št. 6-7/2014/XXXX, 2.1.1. Posojila družbe družbenikom (up-stream).
¹¹ 11 dni po sklenitvi Poroštvene pogodbe (27. točka obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje).
¹² Tožnica si je s sklenitvijo pogodbe z družbo U., d. o. o. ( z dne 26. 1. 2010) zavarovala morebitna plačila na podlagi Poroštvene pogodbe z (medsebojnim ali verižnim) pobotom unovčenih poroštvenih zneskov z njenimi drugimi obstoječimi terjatvami do družbe U., d. o. o. brez njenega predhodnega soglasja (5. člen pogodbe in 27. točka obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje).
¹³ Poroštvena in Kreditna pogodba sta bili sklenjeni 15. 1. 2010. Trajanje poroštvenega razmerja (po Poroštveni pogodbi) in zapadlost kredita (po Kreditni pogodbi) sta bila do 31. 7. 2014. Tožnica pa se je do 19. 5. 2014, to je do začetka stečajnega postopka nad družbo U., d. o. o, iz naslova regresa za plačane obveznosti po Poroštveni pogodbi od 3,626.263,65 EUR preko pobota z U., d. o. o., poplačala le za 418.547,14 EUR.
¹⁴ Šlo je za enostransko zavezo izpolnitve porokinje.
¹⁵ Dr. Kobal, A.: "Varstvo premoženja delniške družbe - korporacijskopravni vidiki prikritih prenosov premoženja (prikritih izplačil dobička)", Podjetje in delo, št. 1/2008/XXXIV, 1.4. Tipične oblike prikritih vračil vložka, 3.
¹⁶ Drev, A.: "Vrnitev prepovedanih plačil", Podjetje in delo, št. 5/2008/XXXIV, 3.5. Pravni posli med družbo in delničarji.
¹⁷ 11 dni po sklenitvi Poroštvene pogodbe (27. točka obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje).
¹⁸ Tožnica si je s sklenitvijo pogodbe z družbo U., d. o. o. (z dne 26. 1. 2010) zavarovala morebitna plačila na podlagi Poroštvene pogodbe z (medsebojnim ali verižnim) pobotom unovčenih poroštvenih zneskov z njenimi drugimi obstoječimi terjatvami do družbe U., d. o. o. brez njenega predhodnega soglasja (5. člen pogodbe in 27. točka obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje).
¹⁹ Dr. Kobal, A.: "Pravna narava zahtevka delniške družbe za vračilo prepovedanega vračila vložka", Podjetje in delo, št. 2/2008/XXXIV, 3.3.2.2. Odprava objektivnega nesorazmerja med pogodbenimi obveznostmi.
²⁰ Ugotovitev o personalni povezavi (ko "pritožba zaključkov v točki 26 obrazložitve [odločbe sodišča prve stopnje] (da je sodišče prve stopnje prepričano, da tožnica takšnega posla s katero drugo banko, ki ni njen delničar, ne bi sklenila, če ne bi bil v spornem obdobju takratni predsednik uprave tožnice, S. S., predsednik nadzornega sveta A.[,] d. d.), ne graja" (18. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje) kaže na to, da pravna prednica toženke ni bila slučajno udeležena v poslu, temveč da je korporacijsko razmerje odločilno vplivalo na sklenitev Poroštvene in Kreditne pogodbe.
²¹ 3. oddelek XXIX. Poglavja Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).
²² 2. oddelek XXIX. Poglavja OZ.
²³ Sodba VSL I Cpg 1257/2010 z dne 15. 6. 2011 (7. točka obrazložitve): "Posledica posebne korporacijske pravne narave zahtevkov po 230. členu ZGD [sedaj po 233. členu ZGD-1] je, da (ne)dobrovernost strank ni upoštevna okoliščina za uveljavljanje takih zahtevkov".
²⁴ Dr. Podgorelec, P.: "Korporacijsko-pravni vidiki dopustnosti posojil med družbeniki, delničarji in njihovo gospodarsko družbo", Pravosodni bilten, št. 1/2015, 2. Posojila up-stream.
²⁵ Tarifna številka 1.1.3. ZST-1 (Izredna pravna sredstva).

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSK sodba Cpg 272/2016
• Sklep III DoR 21/2011
• VSRS Sodba III Ips 2/2019