<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba VIII Ips 142/2017

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2017:VIII.IPS.142.2017
Evidenčna številka:VS00008238
Datum odločbe:19.12.2017
Opravilna številka II.stopnje:Sodba VDSS Psp 589/2016
Datum odločbe II.stopnje:09.02.2017
Senat:mag. Marijan Debelak (preds.), mag. Irena Žagar (poroč.), dr. Mateja Končina Peternel, Marjana Lubinič, Borut Vukovič
Področje:SOCIALNO ZAVAROVANJE
Institut:začasna nezmožnost za delo - izvedenec

Jedro

Iz izpovedi osebne zdravnice in mnenja sodnega izvedenca izhaja, da tožnikovo funkcioniranje ob strukturi njegove osebnosti ni bilo takšno, da bi si bil zmožen urediti bolniški stalež v spornih dneh. O možnosti obstoja takšnega stanja pred navedenim datumom je izvedenec logično in sprejemljivo poudaril, da gre za hipotetično vprašanje, na katerega ni mogoče odgovoriti 100 %, ker v zdravstveni dokumentaciji o tem ni dokazov, vendar je na obstoj razlogov z veliko verjetnostjo oziroma prepričljivostjo mogoče sklepati glede na naravo tožnikove osebnosti, že postavljene psihiatrične diagnoze, obnašanje tožnika na dan 12. 3. 2014 ter glede na poznavanje razvoja bolezni in funkcioniranja pacientov. Nenazadnje se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo do te mere, da je bil hospitaliziran, kar gotovo ne bi bil, če bi lahko kolikor toliko normalno funkcioniral.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Stranski intervenient mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki stroške odgovora na revizijo v višini 282,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo toženca št. 250000-18070-9735/2014/10 z dne 6. 6. 2014. Odločilo je še, da je toženec dolžan tožniku plačati stroške postopka. Po izvedenih dokazih je prišlo do zaključka, da so bili podani utemeljeni razlogi za retrogradno priznanje začasne nezmožnosti za delo.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo stranskega intervenienta in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Stranski intervenient v obširni reviziji uveljavlja bistvene kršitve določb postopka iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Navaja, da je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev na mnenje sodnega izvedenca, podlaga zanj pa je bil klinični pregled tožnika. V mnenju so povzete le nekatere navedbe tožnika, stranski intervenient pa se z zapisi o tem pregledu ni seznanil. Kljub njegovi zahtevi mu to gradivo ni bilo izročeno, da bi lahko podal svoje pripombe. Zato je kršena pravica do izjave in načelo kontradiktornosti, saj mu ni bila dana možnost obravnavne tega gradiva, ki je ključno za odločitev. Neutemeljeno in brez obrazložitve je bil zavrnjen tudi njegov predlog za zaslišanje predlaganih prič. Te bi lahko izpovedale o dogajanju pred kritičnim datumom. Ovrgle bi navajanje tožnika o njegovi preobremenjenosti in o neodobritvi letnega dopustna. Izvedenec je svoje mnenje gradil na izjavi tožnika, njegove navedbe pa so diametralno nasprotne resničnemu dogajanju. Sodišči pa sta le pavšalno zavrnili predlagani dokaz. Opozarja tudi na pomanjkljivost pri povzemanju pričevanja izvedenca, saj v sodbi ni povzet tako pisni kot ustni del, v posledici je obrazložitev sodbe pomanjkljiva in protispisna. Odločitev sodišča temelji tudi na zmotni uporabi materialnega prava, ker naj bi bili podani razlogi, ki jih določajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju Pravila, Ur. l. RS, št. 30/2003 s spremembami) za ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo za nazaj. Meni, da v tem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni. Sklicuje se na sodno prakso Vrhovnega sodišča. Predlaga spremembo sodb sodišč nižje stopnje tako, da revizijsko sodišče tožbeni zahtevek zavrne oziroma, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Uveljavlja tudi povračilo stroškov postopka.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena tožniku, ki v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da se glavne pripombe nanašajo na dejansko stanje, zaradi teh razlogov pa revizija ni dovoljena. Prav tako niso storjene očitane kršitve postopka in tudi materialno pravo ni zmotno uporabljeno. Priglaša stroške odgovora na revizijo.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

7. Neutemeljen je revizijski očitek kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker stranskemu intervenientu ni bila dana možnost vpogleda v zapiske sodnega izvedenca o pogovoru s tožnikom, ker na tem temelji njegovo mnenje in odločitev sodišča.

8. Stranski intervenient je bil seznanjen s sklepom sodišča o postavitvi izvedenca in njegovi nalogi. Iz izvedenskega mnenja je razvidno, da je izvedenec ravnal po sklepu sodišča in pregledal celotno medicinsko dokumentacijo, to je zdravstveni karton tožnika, odpustno pismo po bolnišničnem zdravljenju, psihološki test, seznanil pa se je tudi s celotnim upravnim in sodnim spisom. Izdelal je pisno mnenje, ki ga je posredoval sodišču, to pa ga je posredovalo strankam in stranskemu intervenientu. Stranski intervenient je imel možnost podati pripombe na izdelano mnenje ter zastavljati vprašanja izvedencu na ustnem zaslišanju in tudi drugače sodelovati v postopku. Zapiski ob osebnem pregledu tožnika, ki jih je izvedenec povzel v izvid in mnenje, niso procesno gradivo, ki bi ga moral dati sodišču, temveč pripomoček izvedenca. Zato očitana kršitev ni podana.

9. Revizija neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev, ker naj bi sodišče neutemeljeno zavrnilo dokaz za zaslišanje prič, ki bi izpovedale o dogajanju v službi pred spornim obdobjem in o postopku odobravanja letnega dopusta. Za odločitev, ali so podani drugi utemeljeni razlogi, ki jih določa kot razlog za retrogradno odobritev začasne nezmožnosti za delo 232. člen Pravil, je to nepomembno. Bistveno je, kako je situacijo v tistem obdobju dojemal tožnik in kako je to vplivalo na njegovo delazmožnost, in ne kako jo je zaznavalo delovno okolje. Gre za odgovor na vprašanje, ki je medicinske narave. Predlagane priče odgovora na to vprašanje ne morejo dati in je bilo zato predlog za njihovo zaslišanje tudi po oceni revizijskega sodišča pravilno zavrnjen.

10. Stranski intervenient neutemeljeno uveljavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se naj sodišči ne bi opredelili do njegovih navedb o mnenju izvedenca, ki je ključno za sprejeto odločitev. Sodišči sta povzeli bistvo izvedenskega mnenja, ki je v tem, da je bilo tožnikovo zdravstveno stanje v spornem obdobju takšno, da ni dojel resnosti položaja. Pacientom z diagnozo, ki je postavljena pri tožniku, to je čustveno neuravnovešena motena osebnost, ureditev bolniškega staleža ni pomembna. Izvedenec je poudaril, da je šlo glede na tožnikovo dojemanje dogajanja v službi za postopen proces slabšanja zdravstvenega stanja že pred 12. 3. 2014, ko je prišlo do izbruha. To pa ne pomeni, da je tožnik pred tem normalno funkcioniral. Sodišče je povzelo bistvene ugotovitve izvedenca, ki so odločilne za odločitev v 16., 17. in 18. točki obrazložitve in se s tem opredelilo do vseh bistvenih navedb in pripomb stranskega intervenienta. Nestrinjanje z dokaznimi zaključki sodišča pomeni nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog.

11. Neutemeljeno revizija sodbi sodišča druge stopnje očita "protispisnost". Kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana takrat, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe, o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali predpisov zvočnih posnetkov, in samimi temi listinami, zapisniki in spisi. Podana je takrat, ko gre za napako pri povzemanju vsebine, torej takrat, ko sodišče listinam ali zapisnikom pripiše drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Sodišči druge in prve stopnje nista napačno povzemali listin v spisu, to je izvedenskega mnenja in zapisnika o zaslišanju izvedenca, temveč sta na podlagi pravilnih povzetkov naredili dokazno oceno, s katero pa se stranski intervenient ne strinja in jo izpodbija z revizijo.

12. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

13. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je bil tožnik od 3. 3. do 7. 3. 2014 odsoten z dela in da se v tem času ni oglasil pri osebni zdravnici. To je obiskal 12. 3. 2014. Obravnavan je bil pri nadomestni zdravnici. Naslednji dan je bil hospitaliziran. Hospitalizacija je trajala do konca aprila 2014. Dne 16. 4. 2014 se je oglasil pri osebni zdravnici, ki je predlagala ugotovitev začasne nezmožnosti za delo tudi za čas od 3. 3. 2014 do 7. 3. 2014. Predlog je posredovala imenovanemu zdravniku, ki je z odločbo št. 250000-18070-9735/2014/2 z dne 24. 4. 2014 odločil, da je začasna nezmožnost za delo v navedenih dneh utemeljena. Zoper odločbo se je pritožil stranski intervenient. Zdravstvena komisija je 6. 6. 2014 odločila, da je ugotavljanje začasne zadržanosti za nazaj neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je navedeno odločbo odpravilo, ker je ugotovilo, da so podani medicinski razlogi za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za sporno obdobje.

14. Pravila v 232. členu določajo, da začasna zadržanost od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da zavarovanec začasno ni sposoben opravljati svojega dela. Le izjemoma lahko oceni zavarovančevo začasno zadržanost od dela za nazaj, vendar največ za tri dni, ko se je zavarovanec oglasil pri njem. Daljšo odsotnost od treh dni oceni imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija, če so izpolnjeni pogoji, ki jih 232. člen Pravil določa. To je mogoče v primerih, ko je bil zavarovanec v bolnišnici ali je zbolel v tujini, in v drugih utemeljenih primerih, ko ni mogel do osebnega zdravnika oziroma mu ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost.

15. Sporno je, ali so podani drugi utemeljeni razlogi, da tožnik ni pravočasno uredil začasne zadržanosti od dela. Dejanska ugotovitev, na katere je revizijsko sodišče vezano je, da so ti razlogi v primeru tožnika podani. To izhaja iz izpovedi osebne zdravnice in mnenja sodnega izvedenca. Oba sta prepričana, da tožnikovo funkcioniranje ob strukturi njegove osebnosti ni bilo takšno, da bi si bil zmožen urediti bolniški stalež v spornih dneh. O možnosti obstoja takšnega stanja pred navedenim datumom je izvedenec logično in sprejemljivo poudaril, da gre za hipotetično vprašanje, na katerega ni mogoče odgovoriti 100 %, ker v zdravstveni dokumentaciji o tem ni dokazov, vendar pa je na obstoj razlogov z veliko verjetnostjo oziroma prepričljivostjo mogoče sklepati glede na naravo tožnikove osebnosti, že postavljene psihiatrične diagnoze, obnašanje tožnika na dan 12. 3. 2014 ter glede na poznavanje razvoja bolezni in funkcioniranja pacientov. Nenazadnje se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo do te mere, da je bil hospitaliziran, kar gotovo ne bi bil, če bi lahko kolikor toliko normalno funkcioniral. Na podlagi ugotovitev, da so obstajali drugi utemeljeni razlogi za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za nazaj več kot tri dni, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo.

16. Revizija neutemeljeno zatrjuje neenotno sodno prakso, ki naj bi odstopala od odločitve v tem sporu. Od sodb, na katere sklicuje revizija, se le ena nanaša na podoben primer, v katerem je ugotovljeno, da določba 232. člena Pravil ni neustavna oziroma nezakonita in da v utemeljenih primerih predstavlja pravno podlago za priznanje začasne zadržanosti za nazaj. Ti pa v takrat obravnavanem primeru, v katerem je bilo bistveno drugačno dejansko stanje, niso bili podani1. Druge odločitve se nanašajo na pravico do nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo2, pristojnost za odločanje o začasni nezmožnosti za delo3 in za obravnavo recidiva4, za nič od tega pa ne gre v tem primeru.

17. Vrhovno sodišče ugotavlja, da razlogi, na katerih temelji revizija, niso podani, zato jo je na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

18. Odločitev o stroških temelji na 154. členu ZPP. Ker stranski intervenient z revizijo ni uspel, mora tožeči stranki v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008) povrniti stroške odgovora na revizijo v višini 282,00 EUR.

-------------------------------
1 Glej sodbo VIII Ips 256/2011 z dne 5. 6. 2012.
2 Glej sodbo VIII Ips 167/2011 z dne 20. 11. 2012.
3 Glej sodbo VIII Ips 247/2011 z dne 16. 4. 2012.
4 Glej sodbo VIII Ips 280/2011 z dne 1. 10. 2011, VIII Ips 176/2012 z dne 4. 3. 2013.


Zveza:

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) - člen 232

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE1NjI5