VSRS Sodba VIII Ips 176/2017

Jedro

Dejstvo, da toženka tožnici v vabilu na zagovor ni predložila enega od dokumentov, na katerega se sklicuje v odpovedi, ne pomeni, da je bila tožnici s tem kršena pravica do zagovora. Bistveno je, da delodajalec delavca seznani, katere kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti so mu očitane, tej zahtevi pa je toženka zadostila.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 10. 2015 nezakonita; da tožnici delovno razmerje pri toženki ni prenehalo in da ji je toženka dolžna vzpostaviti delovno razmerje, jo za čas od 10. 11. 2015 do ponovnega nastopa dela prijaviti v zavarovanje in ji obračunati in izplačati plače v zneskih, ki bi jih prejela, če bi delala. Ugotovilo je, da je tožnica huje kršila delovne in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ker je 1. 10. 2015 nedovoljeno posegla v osebno integriteto delavke A. A. s tem, ko ji proti njeni volji ni dovolila zapustiti prostorov toženke in jo pri tem poškodovala in ker je delavki A. A. 7. 10. 2015 prepovedala nadaljnji vstop v blagajno in jo samovoljno premestila na vrtni oddelek.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Meni, da je odpoved nezakonita že zato, ker ji je bila kršena pravica do zagovora. Toženka dokumenta Pisna prijava delavcev X., na katerega se je sklicevala v izredni odpovedi v zvezi z očitkom o dopuščanju neregistriranih prihodov in odhodov, v pisni seznanitvi in vabilu na zagovor ni omenila, niti ji ga ni predložila. Ker toženka očitanih kršitev ni opredelila dovolj določno, hkrati pa je ni seznanila z vsemi dejstvi, predvsem pa dokazi, ji je kršena pravica do obrambe. Sodišče je ravnalo nepravilno tudi pri presoji odpovednega razloga. V zvezi z dogodkom 1. 10. 2015 je celovito in dosledno izpovedala priča B. B. Vsebinsko popolnoma identičen zagovor je priča podala tudi na Policijski postaji C. Dokazna ocena njene izpovedbe glede odločilnih dejstev je nerazumljivo izostala. Sodišči se nista opredelili niti do uradnega zaznamka Policijske postaje C, pač pa nekritično sledili izpovedbi ene priče z interesom, to je A. A. Takrat, ko sodišče presoja dve nasprotujoči izjavi, tega ne sme storiti arbitrarno. Neopredelitev do bistvenih tožbenih navedb je v nasprotju z ustaljenim stališčem sodne prakse, zato sodbe ni mogoče preizkusiti. Tožnica ob zaslišanju prav tako ni izpovedala, kot to napačno povzema sodišče, da dopušča možnost fizičnega kontakta le v trenutku, ko je A. A. prvič prehitela, ampak tudi kasneje, ko se je postavljala levo in desno in ji skušala preprečiti odhod iz hodnika. Ugotovitev sodišč je v nasprotju z vsebino zapisnika. Nepravilen je zaključek sodišč, da je nedovoljeno posegla v osebno integriteto A. A. Želela je zgolj ravnati v skladu z internimi akti delodajalca in ga zaščititi pred problematično delavko. Ni namreč hotela dopustiti, da bi konfliktna oseba odtujila dokument, ki je last delodajalca, z namenom, da zabriše sledi o očitanih kršitvah. V zvezi z dogodkom 7. 10. 2015 je dokazovala, da je premestitev A. A. odredila kot začasen ukrep, s ciljem ščititi interese in premoženje toženke. A. A. je namreč očitala kršitve, s katerimi je toženki povzročala materialno škodo, zato je bil takšen ukrep z vidika preprečevanja nadaljnje škode nujen. Z začasno premestitvijo je izvrševala svoje zakonite in pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja. Sodišče druge stopnje je brez kakršnekoli podlage navedlo, da je ob zaslišanju izpovedala, da je delavko sankcionirala. Izpovedala je, da jo je premestila zaradi kršitev njenih delovnih obveznosti, da pa sankcioniranje delavcev ne spada v njeno pristojnost.

4. Toženka je podala odgovor na revizijo in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

7. Neutemeljen je ugovor tožnice, da je odpoved nezakonita, ker ji toženka v vabilu na zagovor ni omenila oziroma predložila anonimne Pisne prijave delavcev X., temveč se je nanjo sklicevala šele v izredni odpovedi v zvezi z očitkom o dopuščanjem neregistriranih prihodov in odhodov delavcev. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče druge stopnje, za odločitev v tej zadevi ni več pomembno, ali je bila tožnici zaradi nepredložitve izjave v postopku izredne odpovedi kršena pravica do zagovora, saj toženka utemeljenosti očitka o dopuščanju neregistriranih prihodov in odhodov delavcev, na katerega se je nanašala pisna prijava, v sodnem postopku ni dokazala. Posledično ugovori o nepravilnem ravnanju toženke v zvezi s tem očitkom ne morejo vplivati na vprašanje zakonitosti odpovedi. Tudi sicer dejstvo, da toženka tožnici v vabilu na zagovor ni predložila enega od dokumentov, na katerega se sklicuje v odpovedi, ne pomeni, da je bila tožnici s tem kršena pravica do zagovora.¹ Bistveno je, da delodajalec delavca seznani, katere kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti so mu očitane, tej zahtevi pa je toženka zadostila. Iz istih razlogov je neutemeljeno zavzemanje tožnice, da je celotna izredna odpoved (tudi v zvezi s preostalimi očitki) nezakonita, ker se tožnica pred zagovorom ni seznanila z anonimno prijavo. Razen tega navedena anonimna prijava ni več pomembna za ta spor, saj je glede kršitev, ki naj bi iz nje izhajale, sodišče zaključilo, da jih tožena stranka ni dokazala.

8. Neutemeljen je ugovor, da je dokazna ocena izpovedi priče B. B. glede odločilnih dejstev izostala, oziroma da sodišči njegove izpovedi² nista upoštevali, s čimer smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v povezavi z 8. členom ZPP. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, zakaj oziroma v katerem delu je sledilo izpovedi priče B. B., sodišče druge stopnje pa je v zvezi s tožničino pritožbo dokazno oceno sodišča prve stopnje ocenilo kot prepričljivo, popolno in ustrezno obrazloženo. Pri tem je izpostavilo, da je bil B. B. v času, ko je slišal prepir med tožnico in A. A., na oddelku bele tehnike, ki je bil od hodnika, kjer sta se prepirali, oddaljen cca. 20 metrov (kar navaja tudi toženka v reviziji), zato pretežen del prepira med tožnico in A. A. niti ni bil navzoč. Sodišči sta njegovo izpoved ustrezno dokazno ocenili, pri presoji utemeljenosti očitane kršitve pa sta pravilno upoštevali, da celotnemu prepiru ni prisostvoval. Tožnica v zvezi s sprejeto dokazno oceno uveljavlja tudi bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj sodba ne bi imela razlogov in je zato onemogočen njen preizkus. Relativna kršitev določb pravdnega postopka iz 8. člena ZPP bi prešla v absolutno, če bi bili razlogi glede pravno odločilnih dejstev tako protislovni, nejasni ali pomanjkljivi, da bi onemogočali objektivni preizkus, kar pa v konkretnem primeru ni podano. Dokazna ocena obeh sodišč je jasna, celovita in prepričljiva ter odgovarja tudi na vse tožničine pomisleke. Neutemeljen je tudi očitek, da se sodišči nista opredelili do Uradnega zaznamka Policijske postaje C oziroma skladnosti izpovedi B. B. v obeh postopkih. Sodišče druge stopnje se je v zvezi s tem izrecno opredelilo v 11. točki obrazložitve sodbe.

9. Neutemeljen je tožničin ugovor, da ob zaslišanju ni izpovedala, da dopušča možnost fizičnega kontakta zgolj v trenutku, ko je A. A. prvič prehitela na hodniku, ampak tudi kasneje, ko se je postavljala levo in desno in ji skušala preprečiti odhod iz hodnika. Slednje kvečjemu le še bolj pritrjuje zaključku sodišč, da je tožnica posegla v osebno integriteto A. A. Prav tako je neutemeljen ugovor tožnice, da je na ta način ravnala, ker je bila dolžna hraniti originalni izvod zapisnika o razgovoru ter da ni hotela dopustiti, da bi konfliktna oseba odtujila dokument, ki je last delodajalca, z namenom da ga uniči. Navedeno ne more opravičevati tožničine reakcije, sploh ob upoštevanju, da je šlo zgolj za zapisnik razgovora z delavko A. A., ki ga je sestavila tožnica. Za odločitev, ali je tožnica z očitanim ravnanjem huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja prav tako ni bistven ugovor, da naj bi bila A. A. sicer problematična delavka ter da je s svojim ravnanjem večkrat provocirala vodstvo Y.

10. Neutemeljeni so tudi ugovori tožnice, ki se nanašajo na dogodek 7. 10. 2015. Pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da za odločitev ni pomembno, da je tožnica ukrep o začasni premestitvi A. A. sprejela šele potem, ko toženka šest dni ni odgovorila na njen predlog, naj zoper delavko ukrepa ter da je šlo za začasen ukrep, s ciljem ščititi interese in premoženje toženke. Bistvena je ugotovitev sodišč, da takšno ukrepanje ni bilo v pristojnosti tožnice, kar nenazadnje dokazuje že ravnanje tožnice, ki je podala predlog toženki in šest dni čakala na njen odgovor. Neutemeljen je tudi ugovor tožnice, da je sodišče nepravilno povzelo njeno izpoved, da je delavko A. A. s premestitvijo sankcionirala. Sodišče je glede tožničine izpovedi v zvezi s tem dogodkom navedlo zgolj to, da je v izpovedi priznala, da je A. A. premestila zaradi kršitev delovnih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, kar tožnica navaja tudi sama v reviziji. Glede na takšno izpoved je sodišče utemeljeno zaključilo, da je tožnica premestitev izvedla z namenom sankcioniranja A. A.

11. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Glede na določbo petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) toženka sama krije stroške odgovora na revizijo.

-------------------------------
¹ Prim. sodba VIII Ips 21/2015 z dne 8. 9. 2015, sodba VIII Ips 33/2009 z dne 21. 3. 2011 idr.
² Da sam ni opazil nobenega fizičnega obračunavanja med tožnico in A. A. oziroma dotika s prsti ipd.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Pdp 328/2021
• VDSS Sodba Pdp 375/2022
• VSRS Sodba VIII Ips 69/2017