VSRS Sklep X Ips 188/2015

Jedro

Pravnega vprašanja, na katerega pričakuje odgovor Vrhovnega sodišča, revident v reviziji ni konkretiziral. Iz navedbe, da "gre v obravnavani zadevi za pravno vprašanje, ki se nanaša na diskrecijsko pravico Ministra za pravosodje v postopku razrešitve izvršitelja, o kateri Vrhovno sodišče še ni odločalo," namreč ni razvidno, katero je po vsebini te zadeve tisto pomembno pravno vprašanje, glede katerega revident pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča.

Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje.

Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati. Po presoji Vrhovnega sodišča revident zgolj s splošno navedbo, da ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice, saj gre za grobo poseganje v eksistenco in njegovo družino, opisanega trditvenega in dokaznega bremena ni izpolnil.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Ministra za pravosodje, št. 705/211/2012/45 z dne 25. 4. 2014, s katero je bilo na podlagi četrtega odstavka in 1. točke prvega odstavka 287. člena v zvezi s 7. točko prvega odstavka 281. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju ugotovljeno, da izvršitelj B. J., s sedežem v XX, ne izpolnjuje več pogoja za imenovanje za izvršitelja iz 7. točke prvega odstavka 281. člena ZIZ (1. točka); odločeno, da se z dnem dokončnosti te odločbe razreši kot izvršitelj (2. točka); in da mora po prejemu te odločbe brez odlašanja, najkasneje pa v roku 3 dni po prejemu odločbe, izročiti zbornici izvršiteljev vse spise, vključno s spisi zaključenih zadev, vpisnike, evidence in druge knjige, listine, denar, vrednostne papirje ter vso ostalo dokumentacijo in predmete, ki jih je pridobil v zvezi z opravljanjem službe izvršitelja, po stanju, v kakršnem se nahajajo na dan prejema te odločbe.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo, katere dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1¹ je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Stranka, ki vloži izredno pravno sredstvo, mora namreč izkazati, da so za njeno vsebinsko obravnavo izpolnjene procesne predpostavke, konkretno njena dovoljenost. Ker Vrhovno sodišče glede na značilnosti tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015), v nadaljevanju zaradi pojasnila revidentu navaja le bistvene preudarke, zaradi katerih revizije ni vsebinsko obravnavalo.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Kakšne so zahteve za to, da je mogoče revizijo dovoliti zaradi odgovora na pomembno pravno vprašanje, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.² Revident tem zahtevam ni zadostil.

7. Pravnega vprašanja, na katerega pričakuje odgovor Vrhovnega sodišča, namreč revident v reviziji ni konkretiziral. Iz navedbe, da "gre v obravnavani zadevi za pravno vprašanje, ki se nanaša na diskrecijsko pravico Ministra za pravosodje v postopku razrešitve izvršitelja, o kateri Vrhovno sodišče še ni odločalo," namreč ni razvidno, katero je po vsebini te zadeve tisto pomembno pravno vprašanje, glede katerega revident pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča. V delu revizije, ki je namenjen njeni utemeljenosti, sicer revident pojasnjuje svoja stališča, vendar pomembnih pravnih vprašanj tudi v tem delu ne izpostavi tako, da bi zadostil standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje.³ Vrhovno sodišče bi moralo v obravnavani zadevi na podlagi revizijskih navedb samo oblikovati pomembno pravno vprašanje, nato pa še nanj odgovoriti, kar pomeni, da revident ni izpolnil svojega trditvenega bremena.

8. Revident uveljavlja dovoljenost revizije tudi zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča⁴ mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati. Po presoji Vrhovnega sodišča revident zgolj s splošno navedbo, da ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice, saj gre za grobo poseganje v eksistenco in njegovo družino, opisanega trditvenega in dokaznega bremena ni izpolnil. Uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 zato v obravnavani zadevi ni izkazan.

9. Ker pogoji za dovoljenost revizije tako niso izkazani, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

-------------------------------
¹ Ker je bila v obravnavani zadevi sodba sodišča prve stopnje, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana pred 14. 9. 2017, ko se je začel uporabljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E), se v postopku pred Vrhovnim sodiščem določbe tega zakona ne uporabljajo (tretji odstavek 125. člena ZPP-E).
² Npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 3. 2014.
³ Enako npr. sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 135/2009 z dne 3. 2. 2011 in X Ips 287/2012 z dne 11. 7. 2012.
⁴ Npr. sklepi X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep X Ips 363/2016
• VSRS Sklep X Ips 100/2016
• Sklep X Ips 21/2013