VSRS Sklep X Ips 99/2017

Jedro

Revidentka pomembnega pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, ni izpostavila. Navedba revizijskih razlogov pa za dovoljensot revizije ne zadošča.

Brez navedbe pravnega vprašanja ni mogoče izkazati neenotne sodne prakse sodišča prve stopnje.

Z navedbo posledic, ki naj bi nastale tretjim osebam, pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo Upravne enote Ilirska Bistrica, št. 351-160/2014-32 z dne 10. 7. 2015, s katero je bilo V. J. (v nadaljevanju investitor) izdano gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt (pomožno kmetijsko-gozdarski objekt) na tam navedenem zemljišču in pod tam navedenimi pogoji. V upravnem postopku je investitor za manjši odmik od parcelne meje predložil tudi tožničino soglasje. Njeno pritožbo zoper prvostopenjski akt je pritožbeni organ zavrnil z odločbo, št. 35108-129/2015/2 z dne 23. 9. 2015.

2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnica (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1¹ je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga.²

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo.

6. Dovoljenost revizije po citirani določbi je revidentka utemeljila z navedbo, da je podlaga za vložitev revizije 2. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1. V nadaljevanju revizije te navedbe ni konkretizirala. Pomembnega pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, ni izpostavila. Navedla je sicer revizijske razloge, kar pa po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča za dovoljenost revizije ne zadošča.³ Ker pomembnega pravnega vprašanja sploh ni izpostavila, tudi njena navedba, da "opozarja na sodno prakso, ki odstopa od stališč, ki ga je naslovno sodišče zavzelo v tej upravni zadevi", in sklicevanje na tri odločbe sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na nadomestno gradnjo in na etažnost objekta, za dovoljenost revizije ne zadošča. Da bi lahko uspešno uveljavljala neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje, bi morala naprej navesti konkretno pravno vprašanje, glede katerega jo uveljavlja, in opraviti primerjavo dejanskega in pravnega stanja izpodbijane sodbe s sodbami, s katerimi jo utemeljuje, ter zatrjevano neenotnost utemeljiti.⁴ Tega trditvenega bremena revidentka ni izpolnila, zato uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan. K temu Vrhovno sodišče še dodaja, da obravnavana gradnja v ponovljenem postopku ni bila obravnavana kot nadomestna ampak kot gradnja novega objekta, zato odločbe, na katere se revidentka sklicuje, očitno niso primerljive in pravno relevantne za obravnavano zadevo.

7. Revidentka tudi ni izkazala, da je v obravnavani zadevi izpolnjen pogoj iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Kot izhaja že iz samega zakonskega besedila je ta pogoj izpolnjen le, če zelo hude posledice nastanejo stranki, ne pa tudi drugim osebam.

8. Revidentka zelo hudih posledic, ki naj bi ji zaradi izpodbijanega akta nastale, sploh ni navedla. V reviziji navaja le posledico, ki naj bi jo imeli njeni sorodniki (bili naj bi prizadeti, ker sodba temelji na soglasju, ki naj bi bilo pridobljeno s prevaro oz. zlorabo njenega slabega zdravstvenega stanja), kar pa ne zadošča. Poleg tega njihova zatrjevana prizadetost ni posledica izdanega gradbenega dovoljenja, torej odločitve, ampak ugotovljenega dejanskega stanja glede veljavnosti revidentkinega soglasja z dne 30. 6. 2015 k manjšemu odmiku objekta od meje.

K II. točki izreka:

9. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------
¹ Z novelo ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/2017) so bili črtani 83. člen in 86. - 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E). Ker pa je bila v obravnavanem primeru izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, se revizijski postopek konča po do tedaj veljavnem ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) in posledično po dotedanjih določbah ZUS-1.
² Razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015.
³ Npr. sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 135/2009, X Ips 359/2010, X Ips 346/2011, X Ips 90/2012, X Ips 254/2013, X Ips 232/2016 in drugi.
⁴ Prim. s sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 268/2014, X Ips 365/2016, X Ips 28/2017 in drugi.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep X Ips 232/2016
• VSRS Sklep X Ips 295/2017
• VSRS Sklep X Ips 299/2017