VSRS Sklep X Ips 299/2017

Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

Revident vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, ni navedel. Z navedbami, da se je postopek pridobitve diplome po starem programu zanj končal in da mora zdaj študirati še dve leti ter plačati 4.800,00 EUR šolnine, pa ni izkazal niti zelo hudih poledic izpodbijane odločitve.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. Bpp 52/2017-9 z dne 9. 6. 2017, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje za vložitev tožbe zoper sklep Pravne fakultete Univerze v Mariboru z dne 30. 9. 2016 v zvezi z odločbo Univerze v Mariboru, št. 0730/2017/O 19/534-BF z dne 2. 3. 2017.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje tožnik (v nadaljevanju revident) vlaga revizijo, katere dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Vrhovno sodišče uvodoma ugotavlja, da je bila v obravnavani zadevi sodba sodišča prve stopnje, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana pred 14. 9. 2017, ko se je začel uporabljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E), zato se v postopku pred Vrhovnim sodiščem določbe tega zakona ne uporabljajo (tretji odstavek 125. člena ZPP-E).

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti.

6. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Na kakšen način mora biti pomembno pravno vprašanje izpostavljeno in kakšne so zahteve za to, da se upošteva kot izpolnjevanje omenjenega pogoja, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.¹

7. V obravnavanem primeru revident tem zahtevam ni zadostil, saj vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, ni navedel. Vrhovno sodišče pa z razlago revizije ne more nadomestiti manjkajočih navedb, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ponovno je treba poudariti ustaljeno stališče, da navajanje revizijskih razlogov in nestrinjanje z razlogi izpodbijane sodbe, brez ustrezne konkretizacije pravnega vprašanja, ne zadostuje.

8. Revident uveljavlja dovoljenost revizije tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča² mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

9. Revident z navedbami, da se je postopek pridobitve diplome po starem programu zanj končal in da mora zdaj študirati še dve leti ter plačati 4.800,00 EUR šolnine, ni izkazal zelo hudih poledic izpodbijane odločitve. Navedene posledice namreč niso povezane z izpodbijano odločitvijo, s katero je bilo odločeno zgolj o prošnji za brezplačno pravno pomoč, temveč kvečjemu s postopkom presoje zakonitosti postopka pred Pravno fakulteto Univerze v Mariboru, ki pa ni predmet tega upravnega spora.

10. Ker revident ni izkazal pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

11. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------
¹ Npr. sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 286/2008, X Ips 189/2009, X Ips 423/2012, X Ips 302/2013.
² Npr. sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 212/2008, X Ips 85/2009 in X Ips 148/2010.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep X Ips 295/2017
• VSRS Sklep X Ips 232/2016
• VSRS Sklep X Ips 293/2017