<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep I Upr 1/2017

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2017:I.UPR.1.2017
Evidenčna številka:VS00006362
Datum odločbe:08.11.2017
Senat:Peter Golob (preds.), mag. Tatjana Steinman (poroč.), Vladimir Balažic
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
Institut:spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - sklep o razdružitvi postopka - izbris delnic - gospodarski spor

Jedro

Da je Okrožno sodišče v Mariboru stvarno pristojno za odločanje o tej tožbi, je Vrhovno sodišče že odločilo s sklepom III R 13/2017 z dne 18. 4. 2017, v katerem je pojasnilo, da je že iz same vsebine spora - ureditev položaja delničarja - jasno, da gre za spor, ki sodi na področje gospodarskega prava. Iz obrazložitve navedenega sklepa ne izhaja, da bi se to stališče Vrhovnega sodišča nanašalo na kakšen poseben del tožbenega zahtevka. Pravne narave tega spora pa ne more spremeniti sklep Okrožnega sodišča v Mariboru o razdružitvi (ločitvi) tožbenega zahtevka. To pomeni, da Vrhovno sodišče niti po izrecni presoji s tega vidika, v tem sporu o pristojnosti med Upravnim sodiščem in Okrožnim sodiščem v Mariboru, ne more slediti stališču Okrožnega sodišča v Mariboru, da tožnica uveljavlja dva zahtevka, kot ju je oblikovalo sodišče samo ob odločanju o razdružitvi zahtevkov. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča treba njen tožbeni zahtevek obravnavati celovito in to kot spor, ki sodi na področje gospodarskega prava.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

1. V obravnavani zadevi je v sporu o pristojnosti med Okrajnim sodiščem v Kopru in Okrožnim sodiščem v Mariboru1 Vrhovno sodišče že odločilo s sklepom III R 13/2017 z dne 18. 4. 2017. Odločilo je, da je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

2. V nadaljevanju postopka je Okrožno sodišče v Mariboru s sklepom I Pg 171/2017 z dne 13. 6. 2017 na podlagi tretjega odstavka 300. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) tožbeni zahtevek - s katerim je tožnica zahtevala razveljavitev ukrepa izbrisa tožničinih 524 delnic A. d. d. in plačilo vrednosti delnic (pcto. 2.813,88 EUR s pripadki) - razdružilo in zahtevek tožnice na razveljavitev ukrepa izbrisa delnic izločilo in za ta del zahtevka odprlo novo opravilno številko I Pg 369/2017.

3. S sklepom I Pg 369/2017 z dne 13. 6. 2017 se je izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o tožbi na razveljavitev ukrepa izbrisa delnic (1. točka izreka) in zadevo po pravnomočnosti sklepa odstopilo v odločanje Upravnemu sodišču Republike Slovenije kot stvarno pristojnemu sodišču (2. točka izreka). V obrazložitvi navedenega sklepa je navedlo, da je Banka Slovenije odločbo o izrednih ukrepih izdala na podlagi določb Zakona o bančništvu (ZBan-1), ki ureja tudi postopek sodnega varstva zoper odločbe Banke Slovenije, za katerega se v skladu s 337. členom ZBan-1 smiselno uporabljajo določbe Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Navedlo je, da odločanje o zakonitosti odločb Banke Slovenije ni v pristojnosti sodišč splošne pristojnosti, temveč Upravnega sodišča Republike Slovenije.

4. Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Novi Gorici, je sprožilo spor o pristojnosti. Meni, da iz vsebine tožbe ni razvidno, da bi tožnik s tožbo izpodbijal (tudi) odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih, izdanih na podlagi ZBan-1, na kar se v sklepu, s katerim se je izreklo za stvarno nepristojno, sklicuje Okrožno sodišče v Mariboru. Tožnik namreč toži poslovno banko (A. d. d.) in ne Banke Slovenije. Odločbe o izrednih ukrepih, ki jih je Banka Slovenije izrekla toženki, v tožbi konkretno ne omenja, saj tožbo vlaga v zvezi z ravnanjem toženke.

5. Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

6. V obravnavani zadevi tožnica, kot bivša delničarka toženke, od toženke zahteva razveljavitev ukrepa izbrisa delnic in izplačilo vrednosti 524 delnic. V tožbi zatrjuje, da je do razlastitve prišlo zaradi slabega poslovanja toženke, pri čemer ob nakupu delnic (dokapitalizacija toženke) o možnosti izbrisa delnic za primer slabega poslovanja toženke ni bila obveščena. Nadalje trdi, da ji kot malemu delničarju ni bila dana možnost pravnega sredstva, da bi lahko v postopku zahtevala presojo zakonitosti ukrepa o razlastitvi.

7. Da je Okrožno sodišče v Mariboru stvarno pristojno za odločanje o tej tožbi, je Vrhovno sodišče že odločilo s sklepom III R 13/2017 z dne 18. 4. 2017, v katerem je pojasnilo, da je že iz same vsebine spora - ureditev položaja delničarja - jasno, da gre za spor, ki sodi na področje gospodarskega prava. Iz obrazložitve navedenega sklepa ne izhaja, da bi se to stališče Vrhovnega sodišča nanašalo na kakšen poseben del tožbenega zahtevka. Pravne narave tega spora pa ne more spremeniti sklep Okrožnega sodišča v Mariboru o razdružitvi (ločitvi) tožbenega zahtevka.

8. Vrhovno sodišče namreč pritrjuje stališču Upravnega sodišča, da iz vsebine tožbe ni razvidno, da bi tožnica izpodbijala (tudi) odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih, izdanih na podlagi ZBan-1. Poleg tega tožnica toži poslovno banko in ne Banke Slovenije. Ob tem gre dodati (na kar prav tako opozarja Upravno sodišče), da tudi sicer, glede na določbe ZBan-1, imetniki izbrisanih finančnih instrumentov nimajo sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije o izrednem ukrepu v upravnem sporu (tako tudi ustaljena sodna praksa in odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016), temveč imajo sodno varstvo zagotovljeno z odškodninsko tožbo v postopku pred sodiščem splošne pristojnosti.

9. To pomeni, da Vrhovno sodišče niti po izrecni presoji s tega vidika, v tem sporu o pristojnosti med Upravnim sodiščem in Okrožnim sodiščem v Mariboru, ne more slediti stališču Okrožnega sodišča v Mariboru, da tožnica uveljavlja dva zahtevka, kot ju je oblikovalo sodišče samo ob odločanju o razdružitvi zahtevkov. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča treba njen tožbeni zahtevek obravnavati celovito in to kot spor, ki sodi na področje gospodarskega prava, kot je to odločilo že v sklepu z dne 18. 4. 2017.

10. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

-------------------------------
1 Okrajno sodišče v Kopru se je s sklepom P 316/2016 z dne 14. 2. 2017 izreklo za stvarno nepristojno in odstopilo zadevo v odločanje Okrožnemu sodišču v Mariboru, ki je sprožilo spor o pristojnosti.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 25, 25/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.02.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE1NTAx