VSRS Sklep I Up 238/2017

Jedro

Iz izpodbijanega sklepa o zavrženju pritožbe jasno izhaja, da je bilo odločeno o zadevi sodne uprave in da je postopek tekel na podlagi določb ZUP. Zoper takšen sklep pa je po presoji Vrhovnega sodišča upravni spor dovoljen, in sicer na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj gre za sklep, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, II U 194/2017-8 z dne 14. 6. 2017 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Upravno sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru, št. Su 10/2017-9 z dne 9. 3. 2017, s katerim je bila zavržena pritožba (v nadaljevanju: sklep o zavrženju pritožbe) zoper sklep predsednika Višjega sodišča v Mariboru, št. Su 9/2016-13 z dne 18. 5. 2016 (I. točka izreka). S slednjim je bilo odločeno, da se pristojnost za sojenje v 40 pravdnih zadevah (P zadeve) Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu prenese na Okrožno sodišče v Mariboru; pristojnost za sojenje se prenese po seznamu zadev, ki so priloga tega sklepa; narok v prenesenih zadevah se bo izvedel po dogovoru s strankami ali na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu ali na Okrožnem sodišču v Mariboru (v nadaljevanju: sklep o prenosu pristojnosti). Upravno sodišče je odločilo tudi, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa Upravnega sodišča izhaja, da je sklep o zavrženju pritožbe posamični akt sodišča, izdan v okviru izvrševanja sodne funkcije, kar pomeni, da tožba v upravnem sporu na podlagi 3. člena ZUS-1 ni dovoljena. Sklicuje se na 104. člen¹ Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) in na nekatere odločbe Vrhovnega sodišča.

3. Tožeča stranka (v nadaljevanju pritožnik) v pritožbi kritizira stališče Upravnega sodišča in navaja, da ni vsak akt, izdan v sodstvu, akt, ki ga izda nosilec sodne veje oblasti v okviru izvrševanja sodniške funkcije. Judikati, na katere se Upravno sodišče sklicuje, pa se bistveno razlikujejo od konkretnega primera. Pritožnik v nadaljevanju utemeljuje, zakaj in kje bi moralo obstajati sodno varstvo tudi zoper sklep o prenosu pristojnosti. Vrhovnemu sodišče predlaga, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep Upravnega sodišča razveljavi, zadevo vrne v ponovno odločanje temu sodišču, odločitev o stroških postopka pa pridrži za končno odločitev v zadevi.

4. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa.

K I. točki izreka:

5. Pritožba je utemeljena.

6. Vrhovno sodišče uvodoma ugotavlja in poudarja, da pritožnik v obravnavanem upravnem sporu izpodbija sklep o zavrženju pritožbe in ne sklepa o prenosu pristojnosti. To jasno izhaja iz naslovne strani tožbe in tožbenega predloga, kot takšno pa je tožbo razumelo tudi Upravno sodišče. Zato so pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na sklep o prenosu pristojnosti, brezpredmetni in se Vrhovno sodišče do njih ni opredeljevalo.

7. Med strankama je sporno, ali je zoper sklep o zavrženju pritožbe dovoljen upravni spor.

8. ZUS-1 določa, da v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika (2. člen). Upravni akti pa niso tiste odločitve, ki jih nosilci zakonodajne in sodne veje oblasti sprejemajo za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti (3. člen). V upravnem sporu se lahko izpodbijajo tudi določeni procesni sklepi, tj. sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan (drugi odstavek 5. člena).

9. Stališče Upravnega sodišča, da upravni spor zoper sklep o zavrženju pritožbe zaradi 3. člena ZUS-1 ni dovoljen, po presoji Vrhovnega sodišča ni pravilno. Stališče, da je bil ta akt izdan v okviru izvrševanja sodne funkcije in da ni akt sodne uprave, nima podlage v sklepu o zavrženju pritožbe, niti to ne izhaja iz zakona ali obstoječe sodne prakse. Pritožnik utemeljeno opozarja, da ni vsak akt, izdan v sodstvu, akt, izdan v okviru izvrševanja sodniške funkcije. Za pravilno presojo pravne narave akta v smislu določb ZUS-1 je treba izhajati predvsem iz vsebine akta in zakonske podlage, na podlagi katere je bil sprejet.

10. Iz sklepa o zavrženju pritožbe jasno izhaja, da je bilo odločeno o zadevi sodne uprave (tako je navedeno v uvodu sklepa) in da je postopek tekel na podlagi določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).² Pritožba je bila zavržena kot nedovoljena izrecno na podlagi drugega odstavka 240. člena ZUP.

11. Zoper takšen sklep pa je po presoji Vrhovnega sodišča upravni spor dovoljen, in sicer na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj gre za sklep, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan. Pri tem Vrhovno sodišče opozarja, da navedeno stališče še ne pomeni odgovora na vprašanje dovoljenosti pritožbe zoper sklep o prenosu pristojnosti. To je vprašanje utemeljenosti tožbe in ne njene dovoljenosti.

12. Zaradi napačnega stališča glede pravne narave sklepa o zavrženju pritožbe, je Upravno sodišče v posledici napačno zavrglo tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, s tem pa je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu (1. točka prvega odstavka 75. člena ZUS-1).

13. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi 77. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo Upravnemu sodišču, da opravi nov postopek. V ponovljenem postopku bo moralo Upravno sodišče upoštevaje stališča iz tega sklepa ponovno preveriti izpolnjenost procesnih predpostavk za dovoljenost upravnega spora. Če bodo te izpolnjene, pa bo moralo po vsebini presojati pravilnost in zakonitost sklepa o zavrženju pritožbe.

K II. točki izreka:

14. V skladu s tretjim odstavkom 165. člena Zakona o pravnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

-------------------------------
¹ "Višja sodišča so pristojna: 1. za sojenje oziroma odločanje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč s svojega območja; 2. za odločanje v sporih o pristojnosti med okrajnimi oziroma okrožnimi sodišči s svojega območja in za odločanje o prenosu pristojnosti na drugo okrajno oziroma okrožno sodišče s svojega območja; 3. za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon."
² Izdajatelj sklepa se v obrazložitvi sklicuje na tretji odstavek 60. člena ZS, ki določa, da se, kadar je treba v zadevi sodne uprave odločiti o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe, v postopku odločanja smiselno uporabljajo določbe ZUP, če ni s tem zakonom ali z zakonom, ki ureja sodniško službo, drugače določeno.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep I Up 41/2017
• Sklep I Up 28/2009
• VSRS Sklep I Up 36/2020