VSRS Sklep II DoR 322/2017

Jedro

Za odločanje o postopkih iz ZZZDR so pristojna okrožna sodišča. O njih odločajo v pravdnem postopku, če ni z zakonom določeno, da odločajo v nepravdnem postopku (prvi in drugi odstavek 10.a člena ZZZDR). Po določbi tretjega odstavka 113. člena ZZZDR sodišče o vprašanjih izvrševanja roditeljske pravice, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, v primerih, ko se starša o njih ne moreta sporazumeti niti ob pomoči centra za socialno delo, odloči v nepravdnem postopku.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu predlagatelja, da se nadomesti soglasje nasprotne udeleženke in da lahko posledično predlagatelj v imenu mladoletne A. A., kot njen zakoniti zastopnik, vloži tožbo pred pristojnim sodiščem, s katero bo v imenu A. A. izpodbijal svoje očetovstvo in hkrati ugotavljal biološko očetovstvo B. B. (I. točka izreka). Podredni predlog, da mladoletni A. A. postavi posebnega zastopnika, ki naj jo zastopa v pravdi na izpodbijanje očetovstva in ugotovitev pravega biološkega očetovstva, je zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je tudi, da vsak udeleženec sam krije svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Višje sodišče je pritožbo nasprotne udeleženke zoper ugodilni in stroškovni del sklepa zavrnilo in odločilo, da udeleženca nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Zoper sklep višjega sodišča (v zvezi s prvostopenjskim sklepom) predlog za dopustitev revizije vlaga nasprotna udeleženka. Zatrjuje neobstoj sodne prakse vrhovnega sodišča o v tej zadevi spornih vprašanjih in predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih:

1.) Ali sme sodišče uporabiti določbo 113. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) kot podlago, da v nepravdnem postopku na predlog očeta nadomesti soglasje matere (nasprotne udeleženke), da bi predlagatelj kot oče mladoletnega otroka (ki je podal izjavo o priznanju očetovstva) vložil tožbo na izpodbijanje očetovstva?

2.) Ali lahko na podlagi 113. člena ZZZDR oče, ki je očetovstvo priznal z izjavo, in je zamudil roke za izpodbijanje te izjave, predlaga, da bi on sam, v imenu mladoletne hčere, vložil tožbo proti samemu sebi in bo posledično, v primeru vložitve tožbe v konfliktu z mladoletnim otrokom, zaradi česar ne more nastopati v njenem imenu?

3.) Ali določba 113. člena ZZZDR predstavlja podlago za to, da sodišče nadomesti soglasje matere, da lahko oče, ki je očetovstvo priznal z izjavo, v imenu mladoletnega otroka vloži tožbo na izpodbijanje očetovstva njega samega?

Navaja, da predlagatelj, ki je očetovstvo priznal, nima pravice do vložitve tožbe zaradi izpodbijanja očetovstva po določbah ZZZDR. Lahko bi zgolj izpodbil izjavo o priznanju očetovstva po določbi 94. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). To je poskusil, a je zaradi zamude rokov tožbo umaknil. Ker sredstev za izpodbijanje očetovstva nima več, skuša to doseči preko mladoletne hčere. S tem, ko sta mu sodišči nižjih stopenj to dopustili, sta mu omogočili, da zaobide določbe in roke, ki jih postavlja OZ. Po mnenju revidentke 113. člen ZZZDR za takšno odločitev ne daje podlage.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Za odločanje o postopkih iz ZZZDR so pristojna okrožna sodišča. O njih odločajo v pravdnem postopku, če ni z zakonom določeno, da odločajo v nepravdnem postopku (prvi in drugi odstavek 10.a člena ZZZDR). Po določbi tretjega odstavka 113. člena ZZZDR sodišče o vprašanjih izvrševanja roditeljske pravice, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, v primerih, ko se starša o njih ne moreta sporazumeti niti ob pomoči centra za socialno delo, odloči v nepravdnem postopku.

6. V predmetnem postopku je šlo prav za takšno situacijo. Sodišče je odločalo o nadomestitvi soglasja nasprotne udeleženke, na podlagi katere bo predlagatelju omogočeno, da v imenu mladoletne A. A., kot njen zakoniti zastopnik, vloži tožbo, s katero bo v njenem imenu izpodbijal svoje očetovstvo in hkrati ugotavljal biološko očetovstvo B. B.

7. Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) v 34. členu določa, da v nepravdnih postopkih revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Ne ZZZDR ne kakšen drug zakon dovoljenosti revizije v postopkih odločanja o izvrševanju roditeljske pravice ne določa. To pomeni, da je Vrhovno sodišče ne more dopustiti (četrti odstavek 367. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 37. členom ZNP).

8. Nedovoljen predlog za dopustitev revizije ima lahko le enake posledice kot nedovoljena revizija, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP in 37. členom ZNP).

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep IV Cp 2498/2017
• Sklep II DoR 150/2011
• VSRS Sklep II DoR 15/2020