VSRS Sodba IV Ips 53/2017

Jedro

Glede na to, da prvi odstavek 34. člena ZPrCP določa temeljno dolžnostno ravnanje, drugi odstavek pa zgolj alternativni način izpolnitve iste obveznosti, pri čemer se vsebina drugega odstavka v celoti navezuje na prvi odstavek 34. člena ZPrCP, voznik mopeda, ki ne nosi nikakršne zaščitne čelade, že po naravi stvari krši izključno temeljno dolžnost. Navedeno pomeni, da ni videti prav nobenega razloga, da bi se zakonodajalec pri sankcioniranju kršitve istega dolžnostnega ravnanja skliceval tudi na drugi odstavek 34. člena ZPrCP.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se ugotovi, da je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Celju PR 463/2017 z dne 7. 4. 2017 kršena 1. točka petega odstavka 34. člena Zakona o pravilih cestnega prometa.

Obrazložitev

A.

1. Okrajno sodišče v Celju je s sklepom PR 463/2017 z dne 7. 4. 2017 na podlagi tretjega odstavka 106. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) v zvezi s prvo alinejo četrtega odstavka 106. člena ZP-1 zavrnilo obdolžilni predlog Policijske postaje Celje, vložen proti mladoletniku K. M., zaradi prekrška po 1. točki petega odstavka 34. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP). Obdolžilni predlog Policijske postaje Celje je mladoletniku očital, da je v cestnem prometu brez zaščitne motoristične ali kolesarske čelade vozil moped, katerega konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, s čimer naj bi storil prekršek po 1. točki petega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 34. člena ZPrCP. Sodišče je mladoletnikovo ravnanje ocenilo kot kršitev drugega odstavka 34. člena ZPrCP, ki voznikom in potnikom na mopedu dopušča možnost, da namesto homologirane zaščitne motoristične čelade, nosijo ustrezno pripeto zaščitno kolesarsko čelado. Zaključilo je, da takšno ravnanje ni prekršek, saj 1. točka petega odstavka 34. člena sankcionira zgolj kršitev prvega odstavka 34. člena ZPrCP, ne pa tudi drugega odstavka 34. člena ZPrCP. Višje sodišče v Celju je pritrdilo taki argumentaciji in se pri tem sklicevalo tudi na 6. člen ZP-1, ki določa, da je prekršek le tisto dejanje, ki pomeni kršitev zakona, uredbe vlade, odloka samoupravne lokalne skupnosti in je določeno kot prekršek ter je zanj predpisana tudi sankcija. Glede na to, da zakon za kršitev drugega odstavka 34. člena ZPrCP izrecno ne predpisuje sankcije, po presoji drugostopenjskega sodišča mladoletniku očitanega ravnanja, ni mogoče šteti za prekršek.

2. Zoper sklepa Okrajnega sodišča in Višjega sodišča v Celju, vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovna državna tožilka Irena Kuzma, ki navaja, da je zgoraj opisana razlaga napačna, saj je temeljna določba, ki predpisuje dolžnostno ravnanje glede obveznosti nošenja homologirane zaščitne čelade, ne glede na drugi odstavek 34. člena ZPrCP, še vedno prvi odstavek 34. člena, glede katerega pa je v 1. točki petega odstavka istega člena predpisana ustrezna sankcija. Mladoletnik v konkretnem primeru ni nosil nobene zaščitne čelade, kar pomeni, da je kršil dolžnostno ravnanje iz prvega odstavka 34. člena ZPrCP. Sodišči sta s svojo razlago, da mladoletnikovo ravnanje ni prekršek, prekršili zakon, zato Vrhovnemu sodišču predlaga, da ugotovi kršitev zakona.

B.

3. ZPrCP v prvem odstavku 34. člena določa, da morata voznik in potnik na mopedu, lahkem štirikolesu, motornem kolesu, trikolesu in štirikolesu brez zaprte kabine med vožnjo nositi na glavi ustrezno pripeto homologirano zaščitno motoristično čelado. Drugi odstavek istega člena dopušča možnost, da lahko voznik in potnik na mopedu, katerega konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, namesto homologirane zaščitne motoristične čelade nosita ustrezno pripeto zaščitno kolesarsko čelado. Peti odstavek 34. člena ZPrCP pa v 1. točki določa, da se z globo 120,00 EUR kaznuje voznik ali potnik na kolesu, mopedu, lahkem štirikolesu, motornem kolesu, trikolesu ali štirikolesu brez zaprte kabine, ki ravna v nasprotju z določbo prvega ali tretjega odstavka tega člena.

4. V obravnavanem primeru ni nobenega dvoma, da prvi odstavek 34. člena ZPrCP določa temeljno dolžnostno ravnanje v zvezi z nošenjem homologirane zaščitne motoristične čelade. Zakonodajalec je z novelo ZPrCP-C (Ur. l. RS, št. 68/2016) v drugem odstavku omenjenega člena dopustil zgolj alternativni način izvedbe obveznosti nošenja zaščitne motoristične čelade za voznike (in potnike) mopedov, ki mu slednji zadostijo z nošenjem ustrezno pripete zaščitne kolesarske čelade. Glede na to, da prvi odstavek 34. člena ZPrCP določa temeljno dolžnostno ravnanje, drugi odstavek pa zgolj alternativni način izpolnitve iste obveznosti, pri čemer se vsebina drugega odstavka v celoti navezuje na prvi odstavek 34. člena ZPrCP, voznik mopeda, ki ne nosi nikakršne zaščitne čelade, že po naravi stvari krši izključno temeljno dolžnost. Navedeno pomeni, da ni videti prav nobenega razloga, da bi se zakonodajalec pri sankcioniranju kršitve istega dolžnostnega ravnanja skliceval tudi na drugi odstavek 34. člena ZPrCP.

5. Zgoraj opisano tolmačenje omenjenega zakonskega določila izhaja že iz same jezikovne razlage, ki je še dodatno podprta tudi s teleološko razlago. Kot namreč pravilno opozarja vrhovna državna tožilka je bilo glavno vodilo zakonodajalca pri spremembi zakonskega določila drugega odstavka 34. člena ZPrCP zagotovitev višjih standardov varnosti uporabe mopedov. Višji standardi varnosti naj bi se dosegli ravno z določitvijo obveznosti nošenja ustrezno pripete zaščitne kolesarske ali homologirane zaščitne motoristične čelade, ne glede na starostno omejitev, ki je bila dotlej postavljena pri 18 letih. Glede na to ni logično, da bi zakonodajalec zasledoval višje standarde varnosti pri uporabi mopedov, hkrati pa bi popolnoma odstopil od vsakršnega sankcioniranja kršitve obveznosti voznikov mopedov glede nošenja zaščitne čelade, bodisi zaščitne kolesarske, bodisi homologirane zaščitne motoristične čelade.

6. Glede na navedeno voznik mopeda, katerega konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, ki med vožnjo ne uporablja nobene zaščitne čelade (ne homologirane zaščitne motoristične čelade, ne zaščitne kolesarske čelade), krši prvi odstavek 34. člena ZPrCP in ne drugega odstavka kot sta to zmotno zaključili sodišči prve ter druge stopnje. Posledično se v takšnem primeru kršitelj kaznuje po določbi 1. točke petega odstavka 34. člena ZPrCP.

C.

7. Ker je zahteva za varstvo zakonitosti, ki je utemeljena, vložena v škodo mladoletnika, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1, ne da bi poseglo v pravnomočno sodbo, le ugotovilo, da je bila z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje kršena 1. točka petega odstavka 34. člena ZPrCP.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba II U 428/2019-14
• Sklep II Ips 393/2010
• VSRS sodba II Ips 60/2012