VSRS Sodba XI Ips 41262/2017

Jedro

V nujnih primerih, ko je nevarno, da bi tujec pobegnil ali se skril, sme policija na prošnjo tujega organa, ne glede na to, na kakšen način je poslana, tujcu vzeti prostost (takoimenovani začasni ekstradicijski pripor). Vrhovno sodišče je že v več svojih sodbah zavzelo stališče, da je sporočilo Interpola, v katerem so navedeni vsi potrebni podatki, po svojih značilnostih listina, ki je enakovredna odločbi o priporu oziroma zapornemu nalogu.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A.

1. Dežurna preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom I Kpd 41262/2017 z dne 18. 9. 2017 zoper iskano osebo I. A. na podlagi določbe prvega in drugega odstavka 525. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) odredila tako imenovani začasni izročitveni pripor. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom I Ks 41262/2017 z dne 20. 9. 2017 pritožbo zagovornika iskane osebe zavrnil.

2. Zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zagovornik iskane osebe, kot navaja v uvodu zahteve, zaradi bistvenih kršitev določb ZKP. V obrazložitvi zahteve trdi, da niso podani pogoji za izročitev iskane osebe ter da bi bilo pripor mogoče nadomestiti z milejšim ukrepom - javljanjem na policijski postaji. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da zoper iskano osebo odredi javljanje na Policijski postaji Ljubljana - Vič.

3. Vrhovni državni tožilec Hinko Jenull je v odgovoru na zahtevo navedel, da vložnik v zahtevi zatrjuje okoliščine, ki so lahko pomembne pri odločanju o izročitvi, ne pa v postopku odreditve pripora, zahteva pa v delu, v katerem trdi, da bi bilo pripor mogoče nadomestiti z milejšim ukrepom, izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovnega državnega tožilca na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo iskani osebi (v prevodu) in njegovemu zagovorniku, ki pa se o njem nista izjavila.

B.

5. Zagovornik iskane osebe v zahtevi za varstvo zakonitosti trdi, da v konkretnem primeru niso podani pogoji za izročitev, ker sodišča v Bosni in Hercegovini ne zagotavljajo poštenega sojenja - so koruptivna ter, da ni izkazano, da je sodba, na podlagi katere se zahteva izročitev, pravnomočna.

6. V nujnih primerih, ko je nevarno, da bi tujec pobegnil ali se skril, sme policija na prošnjo tujega organa, ne glede na to, na kakšen način je poslana, tujcu vzeti prostost (takoimenovani začasni ekstradicijski pripor). V prošnji je treba navesti podatke za ugotovitev tujčeve istovetnosti, naravo in označbo kaznivega dejanja, številko odločbe ter datum, kraj in naslov tujega organa, ki je odredil pripor in izjavo, da bo izročitev zaprošena po redni poti (prvi odstavek 525. člena ZKP). Vrhovno sodišče je že v več svojih sodbah¹ zavzelo stališče, da je sporočilo Interpola, v katerem so navedeni vsi potrebni podatki, po svojih značilnostih listina, ki je enakovredna odločbi o priporu oziroma zapornemu nalogu.

7. V konkretnem primeru je bil zoper iskano osebo odrejen pripor na podlagi mednarodne tiralice Interpola (list. št. 5 do 7 spisa), ki je bila objavljena dne 21. 4. 2017. V tiralici je konkretno opisano dejanje, ki naj bi ga iskana oseba storila, njegova pravna kvalifikacija po Kazenskem zakoniku Bosne in Hercegovine, prav tako pa je v tiralici navedeno, da je bila obsojencu s sodbo Občinskega sodišča v Lukavcu št. 126 0 K 167 511 14 K z dne 17. 10. 2014 izrečena zaporna kazen v trajanju šestih mesecev, ki jo mora obsojenec v celoti prestati, ter da je isto sodišče dne 5. 4. 2017 zoper iskano osebo izdalo nalog za prijetje. V mednarodni tiralici je navedeno tudi, da bodo pravosodni organi Republike Bosne in Hercegovine zahtevali izročitev iskane osebe po redni diplomatski poti. Navedeni podatki so v sklepu o odreditvi pripora natančno povzeti, na njihovi podlagi pa je sodišče napravilo razumen sklep, da so v konkretnem primeru podani pogoji za odreditev začasnega ekstradicijskega pripora zoper iskano osebo. Zagovornik iskane osebe bo lahko okoliščine, ki naj bi po njegovi presoji kazale na to, da niso podani pogoji za izročitev iskane osebe Bosni in Hercegovini, uveljavljal v naslednjih fazah postopka izročitve.

8. Obdolženčev zagovornik izpodbija tudi presojo sodišča, da je pri iskani osebi podan priporni razlog begosumnosti ter nadaljuje, da bi bilo pripor mogoče nadomestiti z milejšim ukrepom - javljanjem na policijski postaji.

9. Sodišče je v izpodbijanem sklepu ugotovilo več okoliščin, ki v medsebojni povezavi kažejo na begosumnost iskane osebe. Iskana oseba je tujec, ki ga na Republiko Slovenijo nič ne veže, saj v Sloveniji nima družine, redne zaposlitve in prijavljenega prebivališča. Sodišče je ugotovilo tudi, da iskana oseba vseskozi menja prebivališča, saj se je v zadnjih letih nahajala v Avstriji in Italiji, že od leta 2015 se izven svoje domovine giblje brez veljavnih osebnih dokumentov, Bosno in Hercegovino pa je zapustila, ko je bila seznanjena s sodbo Občinskega sodišča v Lukavcu ter dejstvom, da je za njo razpisana mednarodna tiralica. Ugotovljene dejanske okoliščine tudi po presoji Vrhovnega sodišča zadostujejo za sklepanje, da je pri iskani osebi podana nevarnost pobega, hkrati pa utemeljujejo presojo, da je odreditev pripora zoper iskano osebo neogibno potrebna in zato pripora ni mogoče nadomestiti z drugim milejšim ukrepom. Sodišče je v izpodbijanem pravnomočnem sklepu (drugi odstavek na tretji strani sklepa dežurne preiskovalne sodnice, 5. točka razlogov sklepa zunajobravnavnega senata) izrecno pojasnilo, da v konkretnem primeru ni najti okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da bo iskana oseba dejansko prebivala pri sorodniku Harizu Softiću in se javljala na policijski postaji.

10. Zagovornik iskane osebe z navedbami v zahtevi, da iskana oseba v Sloveniji opravlja honorarno delo v mizarski delavnici, da razpolaga s sredstvi za preživljanje in ima možnost bivanja pri svojem sorodniku, ne uveljavlja kršitve zakona, temveč v nasprotju z določbo drugega odstavka 420. člena ZKP izpodbija s pravnomočno odločbo ugotovljeno dejansko stanje.

C.

11. Kršitve zakona, na katere se sklicuje zagovornik iskane osebe v zahtevi za varstvo zakonitosti niso podane, zahteva pa je vložena tudi zaradi nedovoljenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP), zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi 425. člena ZKP zavrnilo.

-------------------------------
¹ Primerjaj na primer sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije XI Ips 59222/2011 z dne 12. 1. 2012 in XI Ips 40027/2016 z dne 16. 11. 2016.

Datum zadnje spremembe:

14.02.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba II Cp 1758/2021
• Sodba I Ips 282/2000
• VSM sklep I Kp 43772/2014