VSRS Sklep VIII Ips 195/2017

Jedro

Zavrnitev zahtevka zaradi tega, ker ob koncu glavne obravnave ta še ni zapadel, ne pomeni pravnomočne odločitve, ki bi preprečevala vložitev nove tožbe po tistem, ko zahtevek zapade.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi, razen v odločitvi, da tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek, da se toženi stranki naloži, da mu plača 1.058,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 1. 2013 ter da na v izreku navedene razlike v neto plači za obdobje od oktobra 2011 do maja 2012 obračuna in za tožnika plača vse pripadajoče prispevke in davke zakonitim prejemnikom. Zahtevek je zavrnilo na podlagi ugotovitve, da je tožena stranka tožniku za sporno obdobje v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-B, Ur. l. RS, št. 91/2009), Zakonom o interventnih ukrepih (ZIU, Ur. l. RS, št. 94/2010 s spremembami) in Zakonom o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (ZDIU12, Ur. l. RS, št. 110/2011), plačo pravilno obračunala in izplačala za 51. plačni razred, znižano za 4 % in ne za 55. plačni razred, kot je uveljavljal tožnik.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in izpodbijano sodbo, razen v odločitvi o stroških postopka, razveljavilo ter tožbo zavrglo. Postavilo se je na stališče, da je bil zahtevek za plačilo razlik v plači za obdobje, ki se nanaša tudi na čas od 19. 10. 2011 do maja 2012, že pravnomočno zavrnjen s sodbo pritožbenega sodišča Pdp 1151/2011 z dne 23. 3. 2012.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 18/2017 z dne 19. 4. 2017 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je pravilna pravna razlaga sodišča druge stopnje, da je o tožnikovem tožbenem zahtevku, postavljenem v delovnem sporu Pd 137/2014, v zvezi s Pdp 649/2016, že odločeno s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 1151/2011.

4. Tožnik je zoper pravnomočen sklep sodišča druge stopnje vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da odločitev sodišča druge stopnje, ki je meritorno odločitev sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odločilo s procesnim sklepom, temelji izključno na razlagi instituta pravnomočnosti. Štelo je, da je bilo o zahtevku za obračun in plačilo razlik v plači za čas od 19. 10. 2011 do maja 2012 že pravnomočno odločeno s sodbo drugostopenjskega sodišča Pdp 1151/2011 z dne 23. 3. 2012. S to sodbo je bil sicer res zavrnjen tožnikov zahtevek za obračun in plačilo razlik v plači za čas od 19. 10. 2011, vendar je drugostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu popolnoma prezrlo razloge, ki jih je navedlo v sodbi Pdp 1151/2011. Navedeni del tožbenega zahtevka je namreč zavrnjen zato, ker do konca glavne obravnave še ni zapadel. Opozarja na stališče teorije, da potem, ko zahtevek zapade, ni ovire za novo tožbo, če je bil v prvi pravdi zahtevek zavrnjen, ker še ni zapadel. Sodišče druge stopnje je prezrlo, da je tožnik v tožbi navajal dejstva in predlagal dokaze, ki se nanašajo tudi na obdobje od 1. 1. 2012, ko je pričela veljati nova zakonodaja in je zato za to obdobje bilo vnovič odločeno o tožnikovi plači. To pomeni, da so od 1. 1. 2012 pričele veljati nove pravne podlage in so nastopila nova dejstva, ki nikakor niso in tudi ne morejo biti zajeta s pravnomočnostjo obeh citiranih sodb, saj je bila njuna materialnopravna podlaga drugačna. Tožnik predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v ponovno odločanje.

5. V odgovoru na revizijo se tožena stranka zavzema za vsebinsko zavrnitev tožbenega zahtevka.

6. Revizija je utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo oziroma sklep, izdan na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami, v zvezi s prvim odstavkom 384. člena ZPP). V primeru dopuščene revizije Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP).

8. Višje sodišče je z izpodbijanim sklepom, razen v odločitvi o stroških postopka, razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bil zavrnjen zahtevek tožnika za obračun in plačilo razlike v plači za obdobje od 19. 10. 2011 do vključno 31. 5. 2012 in tožbo v tem delu zavrglo. Tožbo je zavrglo na podlagi ugotovitve, da je bil s sodbo pritožbenega sodišča Pdp 1151/2011 z dne 23. 3. 2012 v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje Pd 193/2011 z dne 18. 10. 2011 pravnomočno zavrnjen zahtevek tožnika za obračun in plačilo razlik v plači za čas od 19. 10. 2011 dalje. V navedenem delu je bil zahtevek zavrnjen izključno na podlagi tega, da do konca glavne obravnave, ki je bila 18. 10. 2011, še niso zapadle razlike v plači za čas od 19. 10. 2011. Odločitev sodišča druge stopnje v sodbi Pdp 1151/2011 temelji na določbi prvega odstavka 311. člena ZPP, po kateri sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev, le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave. Terjatve tožnika iz naslova razlik v plači so lahko zapadle le za čas do zadnje obravnave, zato glede vtoževanih razlik v plači za čas po dnevu zadnje glavne obravnave ni bila podana splošna procesna predpostavka, to je pravovarstvena potreba oziroma pravovarstveni interes in bi sodišče zahtevek v tem delu lahko tudi zavrglo. Vendar se v naši sodni praksi takšni primeri obravnavajo tako, da se tožbeni zahtevek (začasno) zavrne (kot preuranjen).¹

9. Če se tak zahtevek zavrne, je s tem ugotovljeno, da ne obstoji v trenutku, ko je bila sodba izdana. Izrek sodbe se nanaša na tisto dejansko in pravno stanje, ki je obstajalo ob koncu glavne obravnave.²

10. Zavrnitev zahtevka zaradi tega, ker ob koncu glavne obravnave ta še ni zapadel, ne pomeni pravnomočne odločitve, ki bi preprečevala vložitev nove tožbe po tistem, ko zahtevek zapade. Pravna teorija in praksa je ob vsebinsko enaki določbi, kot je v sedaj veljavnem prvem odstavku 311. člena ZPP, zavzela stališče, da se v takšnem primeru (zavrnitve nezapadlega zahtevka) lahko vloži nova tožba, ne da bi bilo treba izkazati pogoje za obnovo postopka.³

11. Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo določbo drugega odstavka 319. člena ZPP, ko je z utemeljitvijo, da je bilo v stvari že pravnomočno razsojeno, zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na zahtevek za obračun in plačilo razlike v plači za čas od 19. 11. 2011 do 31. 5. 2012. Revizija se utemeljeno sklicuje na teorijo o časovni meji pravnomočnosti, po kateri učinek pravnomočnosti ne zajema dejstev, ki se zgodijo kasneje, po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. V skladu s to teorijo potem, ko zahtevek zapade, ni ovire za novo tožbo, če je bil v prvi pravdi zahtevek zavrnjen.⁴

12. Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP razveljavilo izpodbijani sklep sodišča druge stopnje, razen v odločitvi, da tožena stranka krije sama svoje pritožbene stroške ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje.

13. V novem sojenju se bo sodišče druge stopnje moralo po vsebini opredeliti do pritožbenih navedb.

14. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločitev o revizijskih stroških pridržalo za končno odločbo.

-------------------------------
¹ Dr. Jože Juhart, Pravdni postopek, ČZ Ur. l. SRS, Ljubljana, 1974, stran 358.Enako L. Ude in ostali, ZPP, zakon s komentarjem, GV Založba in Ur. l. RS, 2009, tretja knjiga, stran 53.
² Dr. Jože Juhart, Civilno procesno pravo, Univerzitetna založba, Ljubljana, 1961, stran 255.
³ Dr. Jože Juhart, Pravdni postopek, ČZ Ur. l. SRS, Ljubljana, 1974, stran 358.
⁴ Dr. A. Galič in ostali, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, tretja knjiga, Ur. l. RS in GV Založba, 2009, stran 138.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 5870/05
• VSL sklep II Cp 1479/2000
• VSL sodba in sklep I Cp 1029/2000