VSRS Sklep X Ips 257/2017

Jedro

Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča v sporu o dovolitvi obnove, za kar gre v obravnavani zadevi, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti.

Revidentka pomembnega pravnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev, v reviziji konkretno ne izpostavi oziroma ga ne izpostavi na zahtevani način. Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja za dovoljenost revizije ne zadostuje. Natančno in konkretno izpostavljeno pomembno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v zadevi, pa je tudi predpogoj za presojo, ali gre za vprašanje, o katerem v sodni praksi sodišča prve stopnje ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

Revidentka s svojimi navedbami ni izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve o dovolitvi obnove upravnega postopka. Glede na vsebino zadeve so namreč vse navedbe o finančnih vlaganjih nerelevantne.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Stranka z interesom sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo iz razlogov po 3. točki prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep Vlade RS, št. 35501-45/2010/114 z dne 20. 9. 2015, odpravilo (I. točka izreka sodbe) ter v skladu s prvim odstavkom 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku in na podlagi 1. točke prvega odstavka 65. člena ZUS-1 dovolilo obnovo postopka o določitvi koncesionarja za rabo podzemne vode iz vrtine RgS-2/88 za stekleničenje in proizvodnjo pijač, zaključenega z odločbo Vlade RS, št. 35501-5/2008/5 z dne 14. 2. 2008, v obsegu stranske udeležbe tožeče stranke (II. točka izreka sodbe) in odločilo o stroških postopka, ki jih mora tožena stranka povrniti tožeči stranki (III. točka izreka sodbe). Z izpodbijanim sklepom z dne 20. 9. 2015 je Vlada RS zavrgla predlog tožeče stranke za obnovo postopka izdaje tam navedene odločbe Vlade RS z dne 14. 2. 2008, s katero je bila za koncesionarja za rabo podzemne vode iz vrtine RgS-2/88 za stekleničenje in proizvodnjo pijač določena stranka z interesom v tem upravnem sporu (revidentka).

2. Revidentka je zoper navedeno pravnomočno sodbo vložila revizijo. Dovoljenost revizije utemeljuje z vsemi tremi točkami drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo zavrne, oziroma podredno, naj izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka.

3. V obravnavani zadevi je bila sodba sodišča prve stopnje, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana pred 14. 9. 2017, ko se je začel uporabljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E), zato se v postopku pred Vrhovnim sodiščem določbe tega zakona ne uporabljajo (tretji odstavek 125. člena ZPP-E). Glede na navedeno se za ta revizijski postopek uporabljajo določbe ZUS-1 in na podlagi prvega odstavka 22. člena tega zakona primerno določbe do sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

K I. točki izreka:

4. Revizija ni dovoljena.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o njihovem izpolnjevanju na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS. Vrhovno sodišče glede na značilnosti tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga.¹

6. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča v sporu o dovolitvi obnove, za kar gre v obravnavani zadevi, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti.² Navedba vrednosti spornega predmeta na drugačno odločitev ne more vplivati. Pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

7. V skladu z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.³

8. Revidentka pomembnega pravnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev, v reviziji konkretno ne izpostavi oziroma ga ne izpostavi na zahtevani način. Navaja namreč le, da je zanjo "vprašljivo pravno stališče sodišča glede uporabe določbe 65. člena ZUS-1". Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja za dovoljenost revizije ne zadostuje.⁴ Natančno in konkretno izpostavljeno pomembno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v zadevi, pa je tudi predpogoj za presojo, ali gre za vprašanje, o katerem v sodni praksi sodišča prve stopnje ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 zato ni izkazan.

9. Revidentka se sklicuje tudi na obstoj pogoja za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1). Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati. Revidentka pa s svojimi navedbami (da ji zaradi odločitve sodišča prve stopnje nastaja nepopravljiva škoda, da je izpolnila vse obveznosti iz koncesijske pogodbe, torej zgradila povsem nov cevovod ter novo polnilnico, katere vrednost brez strojne opreme znaša cca. 410.000,00 EUR, dejanska tržna vrednost objekta pa je bistveno višja, da je v zgrajene objekte in opremo vložila več kot 5 mio EUR in da ta znesek zanjo (cca. 140 zaposlenih) predstavlja velik finančni zalogaj, od katerega je odvisno preživetje družbe in ohranitev delovnih mest zaposlenih), ni izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve o dovolitvi obnove upravnega postopka. Glede na vsebino zadeve so namreč vse navedbe o finančnih vlaganjih nerelevantne.

10. Vrhovno sodišče je revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

11. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------
¹ Primerjaj sodbo VSRS X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015.
² Npr. sklepi X Ips 166/2015 z dne 21. 5. 2015, X Ips 228/2014 z dne 3. 7. 2014, X Ips 207/2016 z dne 7. 9. 2016.
³ Npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014 in drugi.
⁴ V tem smislu sklepi X Ips 135/2009 z dne 3. 2. 2011, X Ips 302/2015 z dne 14. 9. 2016, X Ips 145/2015 z dne 8. 7. 2015 in drugi.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep X Ips 295/2017
• VSRS Sklep X Ips 299/2017
• VSRS Sklep X Ips 232/2016