VSRS Sklep I Up 206/2017

Jedro

Med strankama ni sporno, da pritožnica letnega načrta svojega lovišča za leto 2017 ni podpisala, kar glede na drugi odstavek 89. člena Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo pomeni, da ta ni postal veljaven. Kot takšen pa ne more ustvarjati pravnih posledic zanjo oziroma posegati v njen pravni položaj.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožničino tožbo, s katero je ta predlagala odpravo letnega načrta lovišča ... za leto 2017 v delu, ki se nanaša na odvzem jelenjadi (I. točka izreka). Sodišče prve stopnje je ob smiselni uporabi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo tudi tožničin predlog za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka). Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče tožbo zavrglo zato, ker ne gre za upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, saj se z njim ne posega v pravice in obveznosti tožnice. Tožbo zoper prvotoženo stranko pa je zavrglo že iz razloga, ker gre za lovsko organizacijo, ki ne more biti tožena stranka v upravnem sporu (peti odstavek 17. člena ZUS-1).

2. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper sklep o zavrženju tožbe (I. točka izreka) vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 75. člena ZUS-1. Vrhovnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje. Prav tako predlaga, da Vrhovno sodišče v primeru utemeljenosti pritožbe na podlagi 23. člena Zakona o ustavnem sodišču prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno ustavnosti 17. člena Zakona o divjadi in lovstvu (v nadaljevanju ZDLov-1) in 86. člena Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Ur. l. RS, št. 91/2010, v nadaljevanju Pravilnik). Poudarja, da je pravna podlaga za izdajo izpodbijanega letnega načrta lovišča ... za leto 2017: (1) sklep ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 3410-4/2017/3 z dne 24. 4. 2017, s katerim je bil sprejet letni načrt za Gorenjsko lovsko upravljavsko območje (v nadaljevanju letni načrt za GLUO) za leto 2017, ki ga pritožnica izpodbija v upravnem sporu pod opr. št. I U 1234/2017 (oziroma I Up 205/2017) in (2) sklep, št. 03/2017 z dne 23. 5. 2017, s katerim sta prvo- in drugotožena stranka sklenili, da so letni načrti lovišč upravljavcev tam navedenih lovskih družin usklajeni z letnim načrtom za GLUO za leto 2017 in razdelilnikom odvzema jelenjadi za leto 2017, ki ga pritožnica izpodbija v upravnem sporu pod opr. št. I U 1272/2017 (oziroma I Up 207/2017). Navaja, da se je dolžna ravnati po navedenih pravnih podlagah, v nasprotnem primeru ji grozi odločba o prekršku in odvzem koncesije. Izpodbijani letni načrt lovišča je posamični akt, saj jo zavezuje k odvzemu 24 kosov jelenjadi, kot je določeno z razdelilnikom odvzema posameznih vrst divjadi za leto 2017. Ker takšnega odvzema ni mogoče izvršiti, izpodbijani letni načrt lovišča posega v pritožničin pravni položaj, saj na "sprejet" razdelilnik in na predložen letni načrt njenega lovišča nima nobenega vpliva in ga praktično mora izvršiti v izogib prekrškovni odločbi in odvzemu koncesije. Pritožnica še navaja, da za slednja dva akta/predpisa nima predvidenega pravnega sredstva, zato se ji mora na podlagi 1. člena ZUS-1 zagotoviti upravni spor.

3. Prvotožena stranka na pritožbo ni odgovorila. Drugotožena stranka pa je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba zavrne.

K I. točki izreka:

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Med strankama je sporno, ali je zoper letni načrt lovišča ... za leto 2017 v delu, ki se nanaša na odvzem jelenjadi, dovoljen upravni spor.

6. ZUS-1 določa, da v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika. O zakonitosti drugih aktov pa odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. V upravnem sporu odloča sodišče tudi o zakonitosti aktov organov, izdanih v obliki predpisa, vendar le kolikor ti urejajo posamična razmerja (prvi in drugi odstavek 2. člena, četrti odstavek 5. člena ZUS-1).

7. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da v obravnavanem primeru upravni spor ni dovoljen.

8. V skladu z ZDLov-1 z divjadjo upravlja Republika Slovenija. Načrti upravljanja z divjadjo in ukrepanja v njenem življenjskem okolju so dolgoročni načrt lovsko upravljavskega območja, letni načrt lovsko upravljavskega območja ter letni načrt lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom (tretji odstavek 1. člena, prvi odstavek 13. člena).

9. Letni načrt lovišča (sem spada tudi letni načrt lovišča ...) mora biti usklajen z letnim načrtom lovsko upravljavskega območja, in sicer morajo upravljavci v sodelovanju z območnim združenjem upravljavcev in Zavodom za gozdove smotrno razdeliti v letnem načrtu lovsko upravljavskega območja določene ukrepe med posamezna lovišča in lovišča s posebnim namenom. Letni načrt lovišča sprejme pristojni organ upravljavca (drugi in tretji odstavek 16. člena, četrti odstavek 17. člena ZDLov-1).

10. Podrobnejši postopek sprejemanja navedenega načrta v zakonu ni določen. To materijo je na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 17. člena ZDLov-1 uredil Pravilnik. Ta določa, da morajo izvršilni organ območnega združenja upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom, Zavod za gozdove Slovenije in upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom v lovsko upravljavskem območju zagotoviti, da se letni načrti lovišč in lovišč s posebnim namenom uskladijo z letnim načrtom lovsko upravljavskega območja. O uskladitvi letnih načrtov lovišč in lovišč s posebnim namenom z letnim načrtom lovsko upravljavskega območja izvršilni organ območnega združenja upravljavcev in Zavod za gozdove Slovenije izdata pisni sklep ter podpišeta in žigosata tiskano verzijo usklajenih letnih načrtov upravljavcev lovišč oziroma lovišč s posebnim namenom. Tako usklajene letne načrte lovišč in lovišč s posebnim namenom z letnim načrtom lovsko upravljavskega območja podpiše in žigosa tudi odgovorna oseba upravljavca lovišča ali lovišča s posebnim namenom. S tem postane letni načrt lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom veljaven (prvi in drugi odstavek 89. člena Pravilnika).

11. Med strankama ni sporno, da pritožnica letnega načrta lovišča ... za leto 2017 ni podpisala, kar glede na zgoraj navedeno pravno podlago pomeni, da ta ni postal veljaven. Kot takšen pa ne more ustvarjati pravnih posledic za pritožnico oziroma posegati v njen pravni položaj (prvi odstavek 2. člena ZUS-1) ali urejati posamična razmerja (četrti odstavek 5. člena ZUS-1). Ker tudi specialen zakon ne določa, da o njegovi zakonitosti še pred trenutkom veljavnosti odloča sodišče v upravnem sporu (drugi stavek prvega odstavka 2. člena ZUS-1), zoper letni načrt lovišča ... za leto 2017 po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče uspešno sprožiti upravnega spora.

12. Na navedeno stališče ne morejo vplivati pritožbene navedbe, ki se nanašajo na druge akte oziroma predpise (sklep ministra, s katerim je bil sprejet letni načrt za GLUO za leto 2017, in sklep, sprejet na podlagi drugega odstavka 89. člena Pravilnika), zato se Vrhovno sodišče do navedb v tej smeri ne bo opredeljevalo.

13. V zvezi z ugovorom pritožnice, da ji bo zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz spornega letnega načrta lahko izdana odločba o prekršku ali odvzeta koncesija, pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da to situacijo ureja tretji odstavek 89. člena Pravilnika. Ta določa, da se do sprejema letnih načrtov lovišč izvaja le lov na divjad, ki se v skladu z določbami predpisa, ki ureja vrste divjadi in njihove lovne dobe, lahko lovi celo leto. Pri vrstah divjadi, za katere je določen delni lovopust, pa je dovoljen lov v višini in strukturi 70 odstotkov od načrta odvzema, potrjenega v letnem načrtu lovišča iz prejšnjega leta.

14. Pritožničin predlog, da Vrhovno sodišče prekine postopek odločanja in z zahtevo začne postopek za oceno ustavnosti 17. člena ZDLov-1 in 86. člena Pravilnika zaradi zatrjevane kršitve 23.¹ in 25.² člena Ustave RS, je glede na zgoraj obrazloženo stališče neutemeljen. Kršitev 23. in 25. člena Ustave RS je namreč pojmovno izključena s stališčem, da z "aktom" ni bilo odločeno o (tožničini) pravici, obveznosti ali pravni koristi. Slednje je namreč pogoj za uveljavljanje navedenih ustavnih pravic.

15. Vrhovno sodišče zaključuje, da pritožbeni razlogi niso utemeljeni, podani pa niso niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 76. v zvezi z 82. členom ZUS-1 in izpodbijani sklep potrdilo.

K II. točki izreka:

16. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na četrtem odstavku 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

-------------------------------
¹ Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče.
² Vsakomur je zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• Sklep I Up 128/2010
• VSRS Sklep I Up 207/2017
• Sodba U 97/95