VSRS Sodba VIII Ips 156/2017

Jedro

Pojem reprezentativnosti sindikata je vedno povezan z vprašanjem, koga ali kaj predstavlja. Sindikat, ki izpolnjuje zakonske pogoje za reprezentativnost, je reprezentativen z vsemi pravicami, ki se na to dejstvo vežejo. Razlika je le v nivoju, za katerega je priznana reprezentativnost.

Vse zveze in konfederacije sindikatov, ki so določene kot reprezentativne z odločbo ministrstva, so reprezentativne za območje države in uresničujejo svoje pristojnosti na enak način. Upoštevaje strukturiranost ZRSin, pristojnosti reprezentativnih konfederacij in zvez, nenazadnje pa tudi to, da mora biti odločba o reprezentativnosti jasna in ob enakih pogojih za vse konfederacije in zveze sindikatov v bistvenem enaka, bi morala nasprotna udeleženka ob ugotovitvi, da izpolnjuje pogoje iz 8. člena ZRSin, predlagateljici izdati odločbo o njeni reprezentativnosti za območje države v dejavnostih, panogah in poklicih tistih vanjo združenih sindikatov, v katere je včlanjenih najmanj 10% delavcev iz posamezne dejavnosti, panoge ali poklica.

Sindikat ima reprezentativnost na določenih področjih in nivojih, če deluje v zvezi oziroma konfederaciji, kateri je bila izdana odločba o reprezentativnosti. Vendar pa to ne velja brezpogojno, saj je zvezi oz. konfederaciji dodeljena reprezentativnost le za tista področja in ravni delovanja, v katerih sindikati, člani zveze ali konfederacije, izpolnjujejo pogoje iz 6. člena zakona, torej tudi pogoj kvoruma. Če bi se za sindikate po prvem odstavku 9. člena zakona štelo, da imajo reprezentativnost brez upoštevanja z zakonom določenega minimalnega števila članov, bi jih to neutemeljeno postavljalo v privilegiran položaj.

Izrek

I. Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje delno spremeni tako, da se glasi:

"Pritožbi predlagateljice se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v delu o zavrnitvi zahtevka za spremembo odločb nasprotne udeleženke št. 10102-1/2015-17 z dne 10. 9. 2015 in št. 10102-1/2015-32 z dne 10. 11. 2015 (I. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje) in stroških postopka (III. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje) spremeni tako, da se v tem delu glasi:

" Odločbi nasprotne udeleženke št. 10102-1/2015-17 z dne 10. 9. 2015 in št. 10102-1/2015-32 z dne 10. 11. 2015 se v točkah 1 izreka spremenita tako, da se glasita:

1. Konfederacija slovenskih sindikatov, Cesta ljubljanske brigade 23, Ljubljana,

se v dejavnostih:

- obramba,

- kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin, prašna metalurgija,

ter v poklicih:

- vodstveni poklici v vzgoji in izobraževanju,

- avdiologi/avdiologinje in govorni terapevti/govorne terapevtke,

določi kot reprezentativni sindikat za območje države."

Stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka.

V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni del sodbe sodišča prve stopnje.

Nasprotna udeleženka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti predlagateljici stroške pritožbenega postopka v znesku 428,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila."

II. Sicer se revizija zavrne.

III. Nasprotna udeleženka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti predlagateljici stroške revizijskega postopka v znesku 526,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni zahtevek, s katerim predlagateljica zahteva, da sodišče ugotovi nezakonitost odločbe nasprotne udeleženke Republike Slovenije, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: ministrstvo) z dne 10. 9. 2015 in odločbe ministrstva z dne 10. 11. 2015 o priznanju lastnosti reprezentativnosti predlagateljice, da navedeni odločbi ministrstva odpravi in nadomesti z novo odločbo, v kateri se predlagateljica določi kot reprezentativna konfederacija za območje države ter da se za v predlagateljico združene sindikate šteje, da so reprezentativni v panogah, dejavnostih in poklicih ter v občinah oziroma širših lokalnih skupnostih ali v organizacijah, kjer delujejo in imajo odločbo o tem, ker so združeni v predlagateljico oziroma podredno, da naloži nasprotni udeleženki, da odpravi nezakoniti odločbi ministrstva in ju nadomesti z novo zakonito odločbo z navedeno vsebino. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi podredni zahtevek, s katerim predlagateljica zahteva, da sodišče ugotovi nezakonitost navedenih odločb ministrstva; odločbi ministrstva odpravi in nadomesti z novo odločbo, v kateri se predlagateljica določi kot reprezentativna konfederacija za območje države ter da se štejejo za reprezentativne v dejavnostih navedeni sindikati, ker so združeni v predlagateljico oziroma podredno, da naloži nasprotni udeleženki, da odpravi nezakoniti odločbi ministrstva in ju nadomesti z novo zakonito odločbo z navedeno vsebino.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagateljice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je predlagateljica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sama kot konfederacija ne more biti reprezentativni sindikat, kot to v odločbi, ki jo je izdala, zmotno navaja nasprotna udeleženka, ampak le reprezentativna konfederacija za območje države. Konfederacija ne more biti reprezentativna za panogo, dejavnost ali poklic, ker je lahko reprezentativna le za območje države pod pogojem, da so vanjo združeni sindikati iz različnih panog, dejavnosti in poklicev, v katere je včlanjenih najmanj 10 % delavcev iz posamezne panoge, dejavnosti ali poklica. Da bi bila zveza ali konfederacija reprezentativna le za določene panoge, dejavnosti ali poklice, ne določa noben člen Zakona o reprezentativnosti sindikatov¹ (ZRSin). Sodišče naj bi zmotno razlagalo določbe 8., 9., in 10. člena ZRSin in ugotovilo, da se zvezi ali konfederaciji reprezentativnost prizna le za določene panoge, dejavnosti ali poklice. Sodna praksa, ki izhaja iz sodbe VSRS VIII Ips 178/2015 z dne 8. 9. 2015, in na katero se sklicuje tudi sodišče druge stopnje, naj bi bila napačna. Nasprotna udeleženka z odločbo tudi ni odločila o reprezentativnosti posameznih sindikatov v občini oziroma širši lokalni skupnosti ali v organizaciji, prav tako tudi ne o reprezentativnosti sindikatov na državni in podjetniški ravni, ki so jo pridobili s pridobitvijo reprezentativnosti predlagateljice za območje države. Zanje naj bi se na podlagi drugega odstavka 10. člena ZRSin štelo, da imajo odločbo o reprezentativnosti, ker je bila izdana konfederaciji, v katero so združeni. Tako priznana reprezentativnost naj bi dajala sindikatom le omejene pravice, kot je pravica do obravnave po sedmem odstavku 10. člena Zakona o delovnih razmerjih² (ZDR-1), ne pa tudi pravice do sklepanja kolektivnih pogodb na ravni države za posamezne dejavnosti ali poklice.

4. Revizija je delno utemeljena.

5. Na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku³ (ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izpodbijano sodbo, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Predlagateljica v tem sporu izpodbija odločbi nasprotne udeleženke z dne 10. 9. 2015 in 10. 11. 2015, s katerima je bila določena kot reprezentativni sindikat v dejavnostih obramba in kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin, prašna metalurgija, v poklicu vodstveni poklici v vzgoji in izobraževanju ter v poklicu avdiologi in govorni terapevti/avdiologinje in govorne terapevtke. Z odločbama ministrstva je bilo nadalje odločeno, da se za Sindikat vojakov Slovenije šteje, da je reprezentativen v dejavnosti obramba, ker je združen v predlagateljico, da se za sindikat Konfederacija slovenskih sindikatov - Sindikati Podravja šteje, da je reprezentativen v dejavnosti kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin, prašna metalurgija, ker je združen v predlagateljico, da se za Sindikat direktorjev in ravnateljev šteje, da je reprezentativen v poklicu vodstveni poklici v vzgoji in izobraževanju, ker je združen v predlagateljico ter da se za sindikat SPUKC - Sindikat zdravstva Slovenije šteje, da je reprezentativen v poklicu avdiologi in govorni terapevti/avdiologinje in govorne terapevtke, ker je združen v predlagateljico.

7. Bistveno vprašanje v tem sporu je, ali sta odločbi ministrstva nezakoniti, ker v izreku določata reprezentativnost konfederacije v posameznih dejavnostih in poklicih, namesto zgolj za območje države in ali se sindikatom, ki so včlanjeni v konfederacijo oziroma zvezo, prizna lastnost reprezentativnosti že zgolj na podlagi takega članstva, brez določene kvote, ki jo kot pogoj za pridobitev reprezentativnosti zveze ali konfederacije določa 8. člen ZRSin.

8. Pri odgovoru na prvo vprašanje je treba izhajati iz namena zakonske ureditve reprezentativnosti. Kot sta povzeli že sodišči druge in prve stopnje, pogoje za pridobitev lastnosti reprezentativnega sindikata izpolnjujejo tisti sindikati, ki so demokratični in uresničujejo svobodo včlanjevanja v sindikate, njihovega delovanja in uresničevanja članskih pravic in obveznosti, neprekinjeno delujejo najmanj zadnjih šest mesecev, so neodvisni od državnih organov in delodajalcev, se financirajo pretežno iz članarine in drugih lastnih virov in imajo določeno število članov v skladu z določili ZRSin. Take so splošne in temeljne zahteve, vsebovane v 6. členu ZSRin. Zakon ne ločuje med reprezentativnim sindikatom z vsemi pravicami in reprezentativnim sindikatom z omejenim krogom pravic, kot to zmotno meni predlagateljica. Sindikat, ki izpolnjuje pogoje za reprezentativnost po ZRSin, je reprezentativen z vsemi pravicami, ki se na to dejstvo vežejo. Razlika je le v nivoju, za katerega je priznana reprezentativnost.

9. ZRSin v 8. členu določa, da se ob pogojih iz 6. člena tega zakona kot reprezentativne določijo zveze ali konfederacije sindikatov za območje države, v katere se povezujejo sindikati iz različnih panog, dejavnosti ali poklicev, in v katere je včlanjenih najmanj 10% delavcev iz posamezne panoge, dejavnosti ali poklica. Neutemeljeno je zavzemanje predlagateljice, da se ji podeli reprezentativnost zgolj za območje države, ne da bi se navedle posamezne dejavnosti, panoga ali poklic, ki jih na območju države predstavlja, češ da je nekaterim zvezam in konfederacijam priznana takšna reprezentativnost. Odločbe o reprezentativnosti zvez in konfederacij, vključno s tisto, ki je bila izdana Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije 23. 6. 1993 (priloga A5) in tisto, ki je bila izdana Neodvisnosti - Konfederaciji novih sindikatov Slovenije 23. 11. 1993 (priloga A6), so, čeprav določene za območje države, vezane na dejavnosti, panoge ali poklice, za katere se določa reprezentativnost, za območje države⁴. Pojem reprezentativnosti sindikata je vedno povezan z vprašanjem, koga ali kaj predstavlja. Odločba, da je sindikat reprezentativen (torej, da nekoga predstavlja) na območju države, ne da bi bilo opredeljeno, koga predstavlja, bi bila nesmiselna.

10. Utemeljena pa je zahteva predlagateljice, da bi morala nasprotna udeleženka v izpodbijani odločbi določiti reprezentativnost ne le za panoge in poklice, temveč tudi za območje države. Če odločbo o reprezentativnosti zveze ali konfederacije sindikatov na podlagi prvega odstavka 10. člena ZRSin izda ministrstvo, to po 8. členu ZRSin pomeni reprezentativnost za območje države. Takšna reprezentativnost torej izhaja že iz zakona samega. Kljub temu pa ni utemeljenega razloga, da nasprotna udeleženka v izreku izpodbijanih odločb tega ni tudi izrecno določila.

11. Vse zveze in konfederacije sindikatov, ki so določene kot reprezentativne z odločbo ministrstva in so torej reprezentativne za območje države, uresničujejo svoje pristojnosti na enak način. Po 7. členu ZRSin reprezentativni sindikati sklepajo kolektivne pogodbe s splošno veljavnostjo (kar po 11. členu Zakona o kolektivnih pogodbah, Ur. l. RS št. 43/2006, pomeni, da taka kolektivna pogodba velja za vse delavce pri delodajalcu ali delodajalcih, za katere velja kolektivna pogodba, če jo sklene en ali več reprezentativnih sindikatov) in sodelujejo v organih, ki odločajo o vprašanjih ekonomske in socialne varnosti delavcev ter predlagajo kandidate delavcev, ki sodelujejo pri upravljanju, v skladu s posebnimi predpisi. Nekatere pristojnosti so vezane na dejavnosti, panoge oziroma poklice, v katerih so reprezentativni. Logično je, da je sodelovanje pri sklepanju kolektivnih pogodb vezano na dejavnost, panogo ali poklic, v katerih so sindikati reprezentativni. Druge pristojnosti pa na to niso vezane. Pristojnost sodelovanja v organih, ki odločajo o vprašanjih ekonomske in socialne varnosti delavcev npr. reprezentativni sindikati uresničujejo v Ekonomsko - socialnem svetu, ki je tristranski organ socialnih partnerjev in Vlade Republike Slovenije, ustanovljen z namenom obravnavanja strateških vprašanj in ukrepov, ki se nanašajo na ekonomsko in socialno politiko, in drugih vprašanj, ki se nanašajo na posebna področja in dogovarjanja partnerjev (1. člen Pravil o delovanju Ekonomsko - socialnega sveta). Pravila o delovanju Ekonomsko - socialnega sveta v tretjem odstavku 5. člena določajo, da predstavnike delavcev vanj imenujejo zveze in konfederacije sindikatov, ki so reprezentativne na nacionalni ravni. Reprezentativnost na državni ravni se uresničuje npr. tudi s sodelovanjem predstavnikov delavcev v državnem svetu, Zavodu za zdravstveno zavarovanje in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tudi na tem področju imajo zveze in konfederacije, ki so reprezentativne na območju države, posebno vlogo: po 26. členu Zakona o državnem svetu (Ur. l. RS št. 44/92 in naslednji) volijo v državni svet predstavnike delojemalcev; po 3. točki prvega odstavka 14. člena Statuta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (Ur. l. RS št. 87/2001 in naslednji) volijo v skupščino zavoda predstavnike aktivnih zavarovancev; po 13. členu Statuta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Ur. l. RS št. 114/2006 in naslednji) imenujejo člane v svet zavoda itd. Navedene pristojnosti izrecno omenjajo reprezentativnost na območju države (ali na "nacionalni ravni"). Upoštevaje opisano strukturiranost ZRSin, pristojnosti reprezentativnih konfederacij in zvez, nenazadnje pa tudi to, da mora biti odločba o reprezentativnosti jasna in ob enakih pogojih za vse konfederacije in zveze sindikatov v bistvenem enaka, bi morala nasprotna udeleženka ob ugotovitvi, da izpolnjuje pogoje iz 8. člena ZRSin, predlagateljici izdati odločbo o njeni reprezentativnosti za območje države v dejavnostih, panogah in poklicih tistih vanjo združenih sindikatov, v katere je včlanjenih najmanj 10% delavcev iz posamezne dejavnosti, panoge ali poklica. Materialno pravna presoja sodišč nižjih stopenj, da je v tem delu zahteva predlagateljice neutemeljena, je zato zmotna.

12. Glede drugega vprašanja, ki se izpostavlja v reviziji (da vsak sindikat, združen v zvezo ali konfederacijo, pridobi status reprezentativnega sindikata), pa je odločitev sodišč nižjih stopenj pravilna. ZRSin v prvem odstavku 9. člena določa, da so v panogi, dejavnosti, poklicu, občini oziroma širši lokalni skupnosti ali organizaciji reprezentativni sindikati, ki so združeni v zvezo ali konfederacijo sindikatov, ki je reprezentativna za območje države, medtem ko 10. člen ZRSin določa, da se reprezentativni sindikati iz 8. člena in drugega odstavka 9. člena določijo z odločbo, ki jo, na podlagi dokazil o izpolnjevanju pogojev, določenih s tem zakonom, izda minister; za sindikate, reprezentativne na podlagi prvega odstavka 9. člena pa se šteje, da imajo odločbo o reprezentativnosti, če je bila odločba izdana zvezi oziroma konfederaciji, v katero so združeni.

13. Tako kot je revizijsko sodišče že obrazložilo v sodbi VIII Ips 178/2015 z dne 8. 9. 2015 je treba določbe 8., 9. in 10. člena ZRSin upoštevati in razlagati skupaj. Med pogoji, ki jih mora izpolnjevati reprezentativni sindikat, je tudi določeno število članov, kot jih določa zakon (5. alineja 6. člena ZRSin). V 8. členu zakon izrecno določa, da se ob pogojih iz 6. člena kot reprezentativne določijo zveze ali konfederacije sindikatov za območje države, v katere se povezujejo sindikati iz različnih panog, dejavnosti ali poklicev, in v katere je včlanjenih najmanj 10% delavcev iz posamezne panoge, dejavnosti ali poklica. Za pridobitev reprezentativnosti sindikatov, včlanjenih v konfederacijo, se ob pogojih navedenega člena zahteva tudi minimalno število, to je najmanj 10% včlanjenih delavcev. V prvem odstavku 9. člena zakon določa, da so na posameznih področjih in ravneh delovanja sindikatov (v panogi, dejavnosti, poklicu, občini oziroma širši lokalni skupnosti ali v organizaciji) reprezentativni tisti sindikati, ki so združeni v zvezo ali konfederacijo sindikatov, ki je reprezentativna za območje države (torej v eno od organizacijskih oblik iz 8. člena ZRSin), kar pomeni, da morajo tudi ti sindikati imeti včlanjenih najmanj 10% delavcev. Takšna kvota je namreč pogoj za pridobitev reprezentativnosti zveze ali konfederacije. Utemeljenost razlage določbe prvega odstavka 9. člena v povezavi z določbo 8. člena izhaja tudi iz vsebine določbe drugega odstavka 9. člena, ki za sindikate na različnih ravneh delovanja, ki niso včlanjeni v zvezo ali konfederacijo iz 8. člena, izpolnjujejo pa pogoje iz 6. člena, predpisuje večje minimalno število članov, najmanj 15%. Če bi se za sindikate po prvem odstavku 9. člena zakona štelo, da imajo reprezentativnost brez upoštevanja z zakonom določenega minimalnega števila članov, bi jih to neutemeljeno postavljalo v privilegiran položaj.

14. V smislu opredelitve reprezentativnosti (predstavništva) in citiranih zakonskih določb je treba razlagati tudi določbo drugega odstavka 10. člena ZRSin, ki pove le, da ima sindikat reprezentativnost na določenih področjih in nivojih, če deluje v zvezi oziroma konfederaciji, kateri je bila izdana odločba o reprezentativnosti. Vendar to ne velja brezpogojno, saj je zvezi oz. konfederaciji dodeljena reprezentativnost le za tista področja in ravni delovanja, v katerih sindikati, člani zveze ali konfederacije, izpolnjujejo pogoje iz 6. člena zakona, torej tudi pogoj kvoruma. Če je sindikat organizacije združen v zvezo ali konfederacijo s priznano reprezentativnostjo, lahko postane reprezentativen že z 10% članstvom delavcev, namesto s 15% članstvom, kot to velja za sindikate, ki nastopajo samostojno (drugi odstavek 9. člena). Zakon torej za vsa področja in ravni sindikalnega delovanja kot pogoj za reprezentativnost določa tudi minimalno število članov, to je 10% ali 15%, odvisno od oblike sindikalnega delovanja.

15. Predlagateljica tudi neutemeljeno nasprotuje temu, da se jo kot konfederacijo opredeljuje za "sindikat", saj naj bi ZRSin zvez in konfederacij sindikatov ne opredeljeval kot sindikat. Pojem "reprezentativni sindikat" zakon uporablja tudi za zveze in konfederacije, ki imajo odločbo o reprezentativnosti za območje države (6., 7., prvi odstavek 10. člena).

16. Glede na navedeno je očitek zmotne uporabe materialnega prava utemeljen le v delu, ki se nanaša na določitev reprezentativnosti predlagateljice za območje države. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, da je pritožbi predlagateljice delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahtevka za spremembo odločb nasprotne udeleženke spremenilo tako, da se predlagateljica za dejavnosti obramba ter kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin, prašna metalurgija in poklice vodstveni poklici v vzgoji in izobraževanju ter avdiologi/avdiologinje in govorni terapevti/govorne terapevtke, določi kot reprezentativni sindikat za območje države. Uspehu primerno (predlagateljica je delno uspela z zahtevkom, delno pa ni uspela) je spremenilo tudi izrek o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje tako, da krije vsaka stranka sama svoje stroške postopka. V ostalem delu sta odločitvi sodišča druge in prve stopnje pravilni, revizija pa neutemeljena.

17. Nasprotna udeleženka je dolžna povrniti predlagateljici, ki je s pritožbo in revizijo uspela s približno polovico zahtevka, stroške pritožbenega postopka v znesku 428,38 EUR (polovico od polnih stroškov za pritožbo - 1.500 točk, materialnih stroškov in DDV, ki znašajo 856,77 EUR) ter revizijskega postopka v znesku 526,70 EUR (polovico polnih stroškov za revizijo - 2.250 točk in materialnih stroškov, ki znašajo 1.053,40 EUR).

-------------------------------
¹ Ur. l RS, št. 13/93 in nadaljnji.
² Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadaljnji.
³ Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji.
⁴ Tudi ZSSS nima "splošne" reprezentativnosti, ki ne bi bila povezana z dejavnostmi, panogami ali poklici, saj npr. ni podpisnik kolektivnih pogodb tistih dejavnosti, katerih sindikati v zvezo niso združeni (npr. Kolektivna pogodba za grafično dejavnost, Ur. l. RS št. 51/98 in naslednji).

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS sodba VIII Ips 178/2015
• VDS sodba Kdp 3/2003
• VDS sodba Pdp 397/2002