<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep I R 55/2017

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2017:I.R.55.2017
Evidenčna številka:VS00007455
Datum odločbe:11.05.2017
Senat:Anton Frantar (preds.), Janez Vlaj (poroč.), mag. Nina Betetto
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnost iz razlogov smotrnosti - ponoven predlog za delegacijo pristojnosti - zavrnitev predloga

Jedro

Izsledki službenega nadzora ne morejo biti podvrženi preizkusu pravilnosti v postopku za delegacijo pristojnosti, ki temu ni namenjen. Prav tako ne more biti v tem sporu podvrženo preizkusu procesno vodstvo glede izvedbe dokazovanja z izvedenci ter ustreznost izvedbe obsega dokazovanja in upoštevanja dokaznih predlogov strank; ta je pridržan za postopke z zakonsko predvidenimi in strankam ter intervenientu v ta namen danimi pravnimi sredstvi. Zato jih ni mogoče upoštevati kot tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v Mariboru je v teku pravdni postopek, v katerem je stranski intervenient z vlogo z dne 16. 8. 2016 že enkrat predlagal določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v tej zadevi, vendar je tak njegov predlog Vrhovno sodišče s sklepom I R 106/2016 z dne 20. 10. 2016 zavrnilo. Nato je stranski intervenient na Okrožno sodišče v Mariboru 10. 4. 2017 vložil ponovni predlog za delegacijo pristojnosti, ki je bil s spisom predložen v odločanje Vrhovnemu sodišču 3. 5. 2017. Poleg navedb iz tega njegovega predloga je Vrhovno sodišče ob sedanjem odločanju upoštevalo tudi navedbe stranskega intervenienta iz njegovih vlog s tem v zvezi z dne 10. 10. 2016 in 24. 10. 2016, posredovanih Vrhovnemu sodišču v času po odločitvi o njegovem prvotnem predlogu za delegacijo pristojnosti; vsem je skupno izražanje predlagateljevega nezadovoljstva z vodenjem postopka in obravnavanjem te zadeve pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, ki ga obširno in nadrobno konkretizira z očitki, namenjenimi predvsem procesnemu vodstvu glede izvedbe dokazovanja z izvedenci in posledično nepotrebnemu zavlačevanju postopka, dalje, po njegovem mnenju, favoriziranju toženke in njenega odvetnika ob odločanju o izvedbi predlaganih dokazov (le toženki v prid) ter dodatno še graji po njegovem mnenju neverodostojnih izsledkov službenega nadzora nad sodnico v tej zadevi, ki ga je opravil podpredsednik Višjega sodišča v Mariboru. Ker je stranski intervenient izgubil zaupanje v poštenost sojenja pred sicer stvarno in krajevno pristojnim sodiščem, predlaga delegacijo pristojnosti.

2. Tožena stranka prenosu pristojnosti nasprotuje, medtem ko tožeča stranka prepušča odločitev o tem sodišču z obrazložitvijo, da je treba pretehtati, ali se bo postopek pred drugim sodiščem lažje opravil oziroma če razlogi, ki jih navaja stranski intervenient, utemeljujejo prenos pristojnosti. Meni, da čimprejšnja a napačna odločitev ni v korist otrok, prav tako pa tudi ne odločitev, ki je (pre)pozna.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka, torej možnost hitrejše in cenejše izvedbe postopka pred drugim stvarno pristojnim sodiščem. Glede na obsežnost spisovnega gradiva in doslej vložene napore sodnice stvarno in krajevno pristojnega sodišča v smeri končanja tega postopka ne bi prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče v tem stadiju postopka nič prispeval k uresničitvi namena smotrnosti; nasprotno, bil bi naravnost v opreki z njim.

5. Glede pravnega standarda drugih tehtnih razlogov za prenos pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP pa velja poudariti, da zajema okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Gre za zahtevo po objektivni nepristranskosti določenega sodišča, ki je okrnjena, če je zaradi objektivnih okoliščin lahko podan resen dvom strank postopka ali (in) javnosti v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča. Zakaj intervenientovih razlogov iz njegovega ponovljenega predloga za delegacijo pristojnosti v delu, ki se vsebinsko ne razlikujejo od tistih, ki jih je ponudil v oporo svojemu prvotnemu predlogu, ni mogoče subsumirati pod pojem upoštevnega "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP, je bilo odgovorjeno že v sklepu Vrhovnega sodišča I R 106/2016 z dne 20. 10. 2016. Enako velja tudi za vse pod 1. točko obrazložitve tega sklepa povzete intervenientove očitke, saj izsledki službenega nadzora, ki ga je v tej zadevi opravil podpredsednik Višjega sodišča v Mariboru, ne morejo biti podvrženi preizkusu pravilnosti v postopku za delegacijo pristojnosti, ki temu ni namenjen. Prav tako ne more biti v tem sporu podvrženo preizkusu procesno vodstvo glede izvedbe dokazovanja z izvedenci ter ustreznost izvedbe obsega dokazovanja in upoštevanja dokaznih predlogov strank; ta je pridržan za postopke z zakonsko predvidenimi in strankam ter intervenientu v ta namen danimi pravnimi sredstvi. Zato jih ni mogoče upoštevati kot tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP, kar je narekovalo odločitev o zavrnitvi predloga stranskega intervenienta.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.01.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE0NTY5