VSRS Sklep I R 126/2017

Jedro

V primeru kršitev postopkovnih določb in zmotne uporabe materialnega prava imajo udeleženci na razpolago pravna sredstva po ZPP in ZNP. Predlagatelj mora torej morebitno zmotno uporabo materialno in procesnopravnih določb v zvezi z vprašanjem namembnosti in posledično vrednosti razlaščene nepremičnine uveljavljati v okviru omenjenih pravnih sredstev.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pri Okrajnem sodišču na Ptuju je v teku nepravdni postopek zaradi določitve odškodnine za nepremičnino v lasti predlagatelja.

2. Predlagatelj je z vlogo z dne 21. 9. 2017 predlagal prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da so podani tehtni razlogi, da se postopek ne vodi pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem. Zaradi visoke vrednosti nepremičnine je mogoče pričakovati, da bo nasprotna udeleženka poskušala vplivati na lokalno sodišče glede višine odškodnine. Med tehtne razloge za delegacijo pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) spada tudi zahteva po objektivni nepristranskosti. Dne 23. 12. 2011 je že vložil predlog za določitev odškodnine po 105. členu Zakona o urejanju prostora za isto razlaščeno nepremičnino, vendar ga je Okrajno sodišče na Ptuju s sklepom N 50/2011 z dne 16. 3. 2017 zavrglo. Pri tem je po oceni predlagatelja ravnalo pristransko, ker ni upoštevalo načela enakosti pred zakonom in ni prekinilo postopka do zaključenega postopka za določitev pravične odškodnine za sosednjo in povsem primerljivo nepremičnino ID znak 402-27/1-0 v lasti družbe G., d. o. o. Tej družbi je bila ponujena enakovredna nepremičnina po vrednosti cca 40,00 EUR/m2, medtem ko je bila predlagatelju za primerljivo zemljišče ponujena odmena v gotovini po vrednosti 9,00 EUR/m2.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Določilo 23.a člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, pri katerem gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno le to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče.

6. Zatrjevanih okoliščin po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP. Institut prenosa krajevne pristojnosti ni namenjen zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti. Vsaka trditev o nezakonitem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki bi vzbujale objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar takšnih ravnanj sodišča predlagatelj ne zatrjuje. V primeru kršitev postopkovnih določb in zmotne uporabe materialnega prava imajo udeleženci na razpolago pravna sredstva po ZPP in ZNP. Predlagatelj mora torej morebitno zmotno uporabo materialno in procesnopravnih določb v zvezi z vprašanjem namembnosti in posledično vrednosti razlaščene nepremičnine uveljavljati v okviru omenjenih pravnih sredstev. Na podlagi dosedanjega ravnanja sodišča v obravnavani zadevi ni mogoče sklepati, da bi bile prisotne okoliščine, zaradi katerih bi to imelo osebne razloge za odločanje v korist enega izmed udeležencev in ki bi onemogočale ali oteževale objektivno, nepristransko sojenje, z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev.

7. Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

23.01.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep I R 104/2017
• VSRS Sklep I R 95/2017
• Sklep I R 121/2013