VSRS Sodba II Ips 60/2016

Jedro

Nosilno stališče revizije o napačni uporabi 82. člena OZ, ker naj bi nižji sodišči v nasprotju z jasnim pogodbenimi določili darilne pogodbe zaključili, da je bil predmet darilne pogodbe zgolj prvotoženčev solastniški delež in ne celotna četrta etaža stanovanjske hiše, ni utemeljeno.

Ker toženci na podlagi darilne pogodbe niso mogli pridobiti upravičenega interesa, da v postopku delitve v naravi dobijo četrto etažo stanovanjske hiše v celoti, je stališče nižjih sodišč, da tožniki zaradi darilne pogodbe v postopku delitve ne bodo v slabšem položaju, materialnopravno pravilno. Stališče tožnikov, da ju toženci na prefinjen način poskušajo oškodovati, nima podlage v dejanskih ugotovitvah sodb sodišč nižje stopnje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbena zahtevka za ugotovitev ničnosti darilne pogodbe in neveljavnost vknjižbe, njen izbris in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Tožnika vlagata revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).¹ Glede vsebinske odločitve nižjih sodišč menita, da je bilo zaradi napačne uporabe materialnega prava dejansko stanje zmotno ugotovljeno. Ker sta nižji sodišči predmet darilne pogodbe ugotovili v nasprotju z njeno vsebino, je njuna odločitev v nasprotju z 82. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Po stališču tožnikov je bil predmet darilne pogodbe jasno opredeljen v njeni I. točki. Ker je I. točka darilne pogodbe jasna, nižji sodišči ne bi smeli ugotavljati skupnega namena pogodbenikov. Čeprav sta prvi toženec in tretja toženka zaradi izvedbe vknjižbe v intabulacijsko klavzulo zapisala, da se bo tretja toženka vknjižila do 1/4 glede na celoto, je predmet darilne pogodbe predstavljal celotno četrto etažo ne-etažirane stanovanjske hiše in ne zgolj solastniški delež prvega toženca na njej. Nedopusten namen tožencev pri sklepanju darilne pogodbe je bil nesporno dokazan. Za obstoj navedenega zaključka sta navedla zaključen krog indicev. Čeprav ju poskušajo toženci na prefinjen način oškodovati, sta jim sodišči nekritično sledili. Nižji sodišči se nista ukvarjali s presojo verodostojnosti njunih izpovedb, iz katerih izhaja zaključek, da je bila darilna pogodba narejena za doseganje večjega upravičenega interesa tretje toženke na četrti etaži ter za preprečitev njene fizične delitve na dva dela. Ker jima je prvi toženec po pravnomočni sodbi dolžan plačati visok znesek uporabnine, z darilno pogodbo pa je poskušal zmanjšati obseg svojega premoženja in izigrati pravnomočno sodbo, na podlagi katere vodita izvršilni postopek zoper njega, se konkretni dejanski stan v bistvenem ujema z dejanskim stanom iz zadeve II Ips 381/1999.

4. Revizija je bila vročena tožencem, ki nanjo niso odgovorili.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Tožnika uveljavljata ničnost darilne pogodbe z dne 26. 4. 2011, s katero je prvi toženec podaril svoji hčeri (tretji toženki) polovico svojega solastniškega deleža na nepremičninah s parc. št. 1702/2 in 1702/3, k.o. ... Stališče o ničnosti darilne pogodbe sta utemeljevala s sklicevanjem na 35., 39., 40. in 86. člen OZ ter na sodbo Vrhovnega sodišča z opr. št. II Ips 381/1999 z dne 17. 2. 2000. Tožbeni zahtevek sta utemeljevala s trditvami, (1) da je predmet darilne pogodbe nemogoč in nedopusten, (2) da darilna pogodba nasprotuje načelu vestnosti in poštenja, (3) da sta namen in nagib pogodbenikov darilne pogodbe nedopustna, (4) da je prvi toženec njun dolžnik, ki je z darilno pogodbo zmanjšal obseg svojega premoženja, na katerega lahko sežeta z izvršbo kot upnika. Stališče tožnikov je, da predmet darilne pogodbe predstavlja celotna četrta etaža stanovanjske hiše in ne zgolj njen idealni delež.

7. V izpodbijanih sodbah je ugotovljeno,

- da sta prva tožnica² in prvo toženec³ solastnika nepremičnin s parc. št. 1702/2 in 1702/3, k.o. ... (v nadaljevanju sporni nepremičnini), in da na nepremičnini s parc. št. 1702/2, k.o. ..., stoji etažno nerazdeljena stanovanjska hiša (v nadaljevanju stanovanjska hiša),

- da iz II. točke darilne pogodbe izhaja ugotovitev, da je prvi toženec podaril tretji toženki eno polovico svojega polovičnega solastniškega deleža na spornih nepremičninah,

- da je v I. točki darilne pogodbe ugotovljeno, da ima tretja toženka v izključni posesti celotno četrto etažo stanovanjske hiše, da ima v so-posesti njene skupne dele in naprave, kakor tudi pripadajoče zemljišče, in da je predmet darilne pogodbe stanovanje, ki ga tretja toženka zaseda,

- da tretja toženka zaseda celotno četrto etažo stanovanjske hiše, ki je tožnika že pred sklenitvijo darilne pogodbe nista imela v posesti, in da se je tretja toženka vpisala v zemljiško knjigo na način, da znaša njen solastniški delež na spornih nepremičninah 1/4,

- da tožnika nista dokazala trditve, da je bil nagib prvega toženca in tretje toženke pri sklepanju darilne pogodbe nedopusten,

- da iz izpovedb prvega toženca in tretje toženke izhaja zaključek, da je bila predmet darilne pogodbe četrtina četrte etaže,

- da med pravdnimi strankami teče nepravdni postopek delitve spornih nepremičnin.

8. Sodbi sodišč nižje stopnje temeljita na stališču, da je prvi toženec razpolagal le s polovico svojega solastniškega deleža. Po navedenem stališču predmet darilne pogodbe, ki je jasen in ne potrebuje dodatne razlage, ni niti nemogoč niti nedopusten. Sodbi sodišč nižje stopnje sta utemeljeni z argumenti, (1) da je iz intabulacijske klavzule (III. točka darilne pogodbe) razvidno, da je prvi toženec upravičeno razpolagal s svojim solastniškim deležem na obeh nepremičninah, (2) da prvi toženec ni kršil načela vestnosti in poštenja, saj uvodne ugotovitve v pogodbi, da se prenaša točno določen del nepremičnine (četrta etaža stanovanjske hiše), nimajo erga omnes učinka, (3) da dejstvo, da je tožena stranka dolžnik tožeče stranke ne zadošča za ugotovitev ničnosti pogodbe, (4) da prenos solastniškega deleža s prvega toženca na tretjo toženko ne onemogoča delitve stanovanjske hiše v naravi in (5) da zaradi darilne pogodbe tožnika v postopku delitve ne bosta v slabšem položaju.

9. Pogodba je nična, če je predmet obveznosti nemogoč, nedopusten, nedoločen ali nedoločljiv.⁴ Vsaka pogodbena obveznost mora imeti dopustno podlago. Podlaga je nedopustna, če je v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli. Domneva se, da ima obveznost podlago, čeprav ta ni izražena. Če podlage ni ali je ta nedopustna, je pogodba nična.⁵ Neodplačna pogodba je nična tudi tedaj, ko drugi pogodbenik ni vedel, da je nedopustni nagib bistveno vplival na odločitev njegovega sopogodbenika.⁶ Pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, je nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega.⁷

10. Določila pogodbe se uporabljajo tako, kot se glasijo.⁸ Pri razlagi spornih določil se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakoniku.⁹

11. Nosilno stališče revizije o napačni uporabi 82. člena OZ, ker naj bi nižji sodišči v nasprotju z jasnim pogodbenimi določili darilne pogodbe zaključili, da je bil predmet darilne pogodbe zgolj prvo toženčev solastniški delež in ne celotna četrta etaža stanovanjske hiše, ni utemeljeno. Iz II.¹⁰ in III. točke darilne pogodbe¹¹ je namreč jasno razvidno, da prvi toženec tretji toženki ni niti mogel podariti niti ni podaril celotne četrte etaže. Iz II. in III. točke darilne pogodbe (intabulacijske klavzule) nedvoumno izhaja, da je bila predmet darilne pogodbe le polovica prvo toženčevega (polovičnega) solastniškega deleža na spornih nepremičninah. Ker sta sodišči nižje stopnje intabulacijsko klavzulo iz III. točke darilne pogodbe materialnopravno pravilno razlagali tako, kot se glasi, tožnika zmotno menita, da sodišči nista upoštevali jasnih pogodbenih določil in da sta v nasprotju s prvim odstavkom 82. člena OZ ugotavljali skupen namen pogodbenih strank. V konkretnem primeru je bistveno, da tretji in četrti odstavek I. točke darilne pogodbe¹² učinkujeta le v razmerju med prvim tožencem in tretje toženko in da prvi toženec ni imel razpolagalne sposobnosti za prenos celotne četrte etaže na tretjo toženko. Ker toženci na podlagi darilne pogodbe niso mogli pridobiti upravičenega interesa,¹³ da v postopku delitve v naravi dobijo četrto etažo stanovanjske hiše v celoti, je stališče nižjih sodišč, da tožniki zaradi darilne pogodbe v postopku delitve ne bodo v slabšem položaju, materialnopravno pravilno. Stališče tožnikov, da ju toženci na prefinjen način poskušajo oškodovati, nima podlage v dejanskih ugotovitvah sodb sodišč nižje stopnje.

12. Tožnika se neutemeljeno sklicujeta na sodbo Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 381/1999, kjer je bilo ugotovljeno, da je tožena stranka hotela izigrati možnost uresničitve pravnomočne sodbe s tem, da je sklenila darilno pogodbo. Vrhovno sodišče je takrat zavzelo stališče, da je ugotovljeni namen tožene stranke, da bi izigrala prisilne predpise in delo sodišča, ki zagotavlja varstvo pravic, v nasprotju z načeli družbene ureditve, prisilnimi predpisi in družbeno moralo. Ker v konkretnem primeru v dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno, da je bil namen pogodbenikov darilne pogodbe izigrati prisilne predpise, se konkretni dejanski stan v bistvenem razlikuje od dejanskega stanu iz citirane sodbe. Če bi tožnika menila, da ju je prvi toženec s sklenitvijo darilne pogodbe kot upnika oškodoval, bi lahko vložila Paulijansko tožbo.

13. Očitki tožnikov o nedopustnem pogodbenem namenu ter nagibu prvega toženca in tretje toženke pri sklepanju darilne pogodbe, ki jih utemeljujeta z navedbami, (1) da sta za obstoj navedenega zaključka navedla zaključen krog indicev, (2) da je bil nedopusten namen nesporno dokazan, (3) da zaključek o nedopustnem namenu izhaja iz presoje njunih verodostojnih izpovedb, (4) da se nižji sodišči s presojo verodostojno njunih izpovedb nista ukvarjali in (5) da sta nižji sodišči nekritično sledili tožencem, predstavljajo v revizijskem postopku nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja (tretji odstavek 370. čelna ZPP).

14. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP). Ker tožnika z revizijo nista uspela, morata sama kriti svoje revizijske stroške (prvi odstavek 154. in 165. člen ZPP). Ta odločitev je zajeta v odločitvi o glavni stvari.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami.
² Prva tožnica ima polovični idealni delež, ki spada v skupno premoženje s prvim tožnikom.
³ Prvi toženec je imel polovični idealni delež, po razpolaganju z darilno pogodbo pa ima četrtinski idealni delež, ki spada v skupno premoženje z drugo toženko.
⁴ Glej 35. člen OZ.
⁵ Glej 39. člen OZ.
⁶ Glej tretji odstavek 40. člena OZ.
⁷ Glej prvi odstavek 86. člena OZ.
⁸ Glej prvi odstavek 82. člena OZ.
⁹ Glej drugi odstavek 82. člena OZ.
¹⁰ Prvi odstavek II. točke se glasi: Darovalec A. A. izjavlja, da podarja obdarjenki in svoji hčerki B. A. ter ji prepušča v last eno polovico (1/2) od svoje idealne polovice, to je eno četrtino (1/4) glede na celoto, nepremičnin s parc. št. 1702/2 in 1702/3, k.o. ....
¹¹ III. točka se glasi: Darovalec in zemljiškoknjižni solastnik do ene polovice nepremičnin s parc. št. 1702 in 1702/3, obe k.o. ..., spodaj podpisani A. A., izjavljam, da nepogojno dovoljujem, da se pri meni lastni eni idealni polovici (1/2) nepremičnin s parc. št. 1702/2 in 1702/3, obe k.o. ..., do ene polovice (1/2), to je do ene četrtine (1/4) glede na celoto, vknjiži lastninska pravica v korist B. A..
¹² Tretji odstavek I. točke se glasi: V hiši ... ki stoji na parc. št. 1702/2, k.o. ..., že dolga leta živi tudi obdarjenka B. A., ki zaseda in ima v izključni posesti celotno četrto etažo ter v soposesti skupne dele in naprave hiše ter pripadajočega zemljišča.Četrti odstavek I. točke se glasi: Zato je predmet te darilne pogodbe stanovanje, ki ga zaseda obdarjenka. Ker pa hiša ni etažno razdeljena, sta pogodbenika to darilno pogodbo priseljena skleniti za del darovalčevega solastninskega deleža, čeprav je med darovalcem in obdarjenko nesporno, kaj je predmet daritve.
¹³ Glej drugi odstavek 70. člena Stvarno-pravnega zakonika, ki se glasi: Če se solastniki ne morejo sporazumeti, odloči o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 718/2015
• VSL Sodba I Cpg 921/2017
• VSL sodba in sklep I Cp 2784/2013