VSRS Sodba VIII Ips 102/2017

Jedro

Tožnik je upravičenec iz 394. člena ZPIZ-2. Pri izračunu pokojninske osnove so bili upoštevani valorizacijski količniki, določeni z ZPIZ-2. Zato je dobljeno pokojninsko osnovo treba na podlagi osmega odstavka tega člena preračunati še s faktorjem 0,732. Ker tako izračunana pokojnina tožnika ni dosegla zneska pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove, je treba za odmero upoštevati najnižjo pokojninsko osnovo. Ta je v letu 2014 za pokojnine, odmerjene na podlagi tretjega odstavka 390. člena ZPIZ-2, znašala 558,34 EUR.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se v I. točka izreka delno spremeni tako, da se pritožbi toženca delno ugodi in se v sodbi sodišča prve stopnje znesek pokojnine 389,00 zniža na znesek 284,75 EUR, sicer pa se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo z dne 25. 7. 2014, v odločbi z dne 27. 5. 2014 pa je znesek 198,32 EUR nadomestilo z zneskom 389,00 EUR. Presodilo je, da je bil tožnik od 1. 1. 1984 do 30. 9. 1986 zavarovan kot združeni kmet za širši obseg pravic. Na tej podlagi je ugotovilo, da je bil tožnik pretežni del skupne zavarovalne dobe zavarovan za širši obseg pravic. Ker toženec tega ni upošteval, mu je bila pokojnina odmerjena le v višini 26 % najnižje pokojninske osnove in ne v višini 51 % na podlagi dopolnjene pokojninske dobe. Odločilo je, da znaša starostna pokojnina na dan upokojitve 389,00 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je pritrdilo ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je pravilna odmera starostne pokojnine od najnižje pokojninske v višini 51 %. Pritožbo toženca je zavrnilo.

3. Toženec vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava glede osnove za odmero pokojnine, ne pa tudi glede odločitve o pretežnosti zavarovanja za širši obseg pravic. Sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji pokojnini, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja in najvišjem znesku nadomestila za poklicno rehabilitacijo (v nadaljevanju Sklep, Ur. l. RS, št. 30/14) določa dve najnižji pokojninski osnovi za pokojnine, uveljavljene v letu 2014. Pri izračunu pokojninske osnove so bili uporabljeni valorizacijski količniki, ki veljajo za izračun pokojninske osnove iz 35. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami), ki jo je treba preračunati s količnikom 0,732. To določa tretji odstavek 390. člena ZPIZ-2. Ker je bila pri odmeri tožnika uporabljena najnižja pokojninska osnova v višini 762,76 EUR in ne 558,34 EUR, je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno.

8. Tožnik je 23. 5. 2014 vložil zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine. Na dan 20. 6. 2014 je dopolnil 63 let starosti in je ob dopolnjeni pokojninski dobi 23 let, 0 mesecev in 18 dni izpolnjeval pogoje za starostno pokojnino po 36. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami).

9. Prehodna določba 394. člena ZPIZ-2 ureja varstvo pričakovanih pravic za brezposelne osebe, delovne invalide, presežne delavce in še nekatere skupine, ki lahko ob izpolnjevanju določenih pogojev uveljavljajo pravico do starostne pokojnine po pogojih Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99) tudi po uveljavitvi ZPIZ-2. Osmi odstavek tega člena določa način odmere v tem primeru. Pri izračunu pokojninske osnove se upoštevajo valorizacijski količniki, določeni v ZPIZ-2, in tako določena pokojninska osnova preračuna s faktorjem 0,732. Tretji odstavek 390. člena ZPIZ-2 za te upravičence določa, da se v primeru, če odmerjena pokojnina s pripadajočimi uskladitvami v letu uveljavitve pravice ne dosega zneska pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove, določene z ZPIZ-2 in preračunane s faktorjem 0,732, pokojnina odmeri od tako preračunane najnižje pokojninske osnove.

10. Za v letu 2014 uveljavljene pokojnine Sklep določa dve najnižji pokojninski osnovi. V primeru, da je pravica do pokojnine priznana v celoti po pogojih, veljavnih od 1. 1. 2013, torej po pogojih določenih v ZPIZ-2, znaša najnižja pokojninska osnova 762,76 EUR. Če je pokojnina priznana po pogojih ZPIZ-1, se odmeri na podlagi tretjega odstavka 390. člena ZPIZ-2. V tem primeru znaša najnižja pokojninska osnova 558,34 EUR.

11. Tožnik je upravičenec iz 394. člena ZPIZ-2. Pri izračunu pokojninske osnove so bili upoštevani valorizacijski količniki, določeni z ZPIZ-2. Zato je dobljeno pokojninsko osnovo treba na podlagi osmega odstavka tega člena preračunati še s faktorjem 0,732. Ker tako izračunana pokojnina tožnika ni dosegla zneska pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove, je treba za odmero upoštevati najnižjo pokojninsko osnovo. Ta je v letu 2014 za pokojnine, odmerjene na podlagi tretjega odstavka 390. člena ZPIZ-2, znašala 558,34 EUR. Tožnik je upravičen do odmere v višini 51 % od tako določene najnižje pokojninske osnove. Ob pravilni uporabi materialnega prava znaša pokojnina tožnika na dan upokojitve 284,75 EUR.

12. Glede na navedeno in v skladu s prvim odstavkom 380. člena ZPP je revizijsko sodišče delno spremenilo izpodbijano sodbo v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje tako, da je znesek 389,00 EUR v prvem odstavku izreka sodbe sodišča prve stopnje nadomestilo z zneskom 284,75 EUR.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba VIII Ips 24/2018
• VSRS Sodba VIII Ips 27/2017
• Sodba VIII Ips 297/2007