VSRS Sodba VIII Ips 177/2017

Jedro

Ker edina priča dogodka, zaradi katerega je tožnica prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni potrdila z gotovostjo, je zaključek sodišča prve stopnje, ki mu pritrjuje tudi sodišče druge stopnje, namreč da kršitev ni dokazana, materialno pravno pravilen.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je toženka tožnici podala iz krivdnega razloga dne 2. 12. 2014. Toženki je naložilo, da tožnico pozove na delo na delovno mesto vzgojitelj in ji v skladu z zadnjo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi prizna vse pravice, ki iz nje izhajajo, jo prijavi v zavarovanje, zanjo obračuna bruto mesečna nadomestila plač ter ji po odvodu davkov in prispevkov izplača neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 5. v mesecu za pretekli mesec. Ugotovilo je, da je toženka tožnici po tem, ko jo je v obvestilu o disciplinskem postopku z dne 23. 4. 2014 pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve, odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ker naj bi dne 18. 9. 2014 za uho povlekla otroka A. A. Po izvedenih dokazih kršitve ni moglo ugotoviti, saj edina priča, ki jo je toženka predlagala, o dogodku ni mogla z gotovostjo izpovedati. Zgolj sklepala je, da je tožnica dečka potegnila za uho, ni pa videla, da bi to zares storila.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Presodilo je, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, saj ključna priča B. B., ki naj bi edina videla dogodek, tega s svojo izpovedjo ni potrdila. Zato obstoj krivdnega razloga ni dokazan.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je revizijo vložila toženka, ki uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Meni, da se sodišče ne bi smelo opreti samo na izpoved priče pred sodiščem, pač pa bi moralo upoštevati tudi listine v spisu, zlasti to, da je ista priča dvakrat prej dogodek, zaradi katerega je bila tožnici izrečena redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, opisala na enak način. Opozarja na način vodenja postopka pred sodiščem prve stopnje, ki je bilo po njenem mnenju z uporabo napačnih besednih zvez ter nejasnimi in zavajajočimi vprašanji vodeno v nasprotju z zakonskimi predpisi. Na to je pooblaščenec med postopkom večkrat opozoril, zlasti, da predmet obravnave ni "lasanje dečka", ki se tožnici nikoli ni očitalo; reakcija sodišča prve stopnje je bila vedno ista - vznemirjena in ostra. Iz zapisnika obravnave pred sodiščem prve stopnje je posredno razvidno, da je toženka nasprotovala takšnim vprašanjem sodišča prve stopnje. Ob drugačnem vodenju bi v postopku zaslišane priče izpovedovale na drugačen, zagotovo vsaj manj zmeden način. Upoštevati bi bilo treba tudi to, da je od dogodka do pričanja preteklo več kot dve leti. B. B. prijave ni podala takoj po spornem dogodku, vendar sta sodišči prezrli, da je do prijave dogodka prišlo v času, ko tožnica ni bila več zaposlena pri toženki in da niti toženka niti B. B. nista vedeli, da je tožnica zoper toženko sprožila delovni spor, v katerem je uveljavljala transformacijo pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas. B. B. se je za prijavo dogodka odločila šele takrat, ko je izvedela, da tožnica ni več zaposlena pri toženki, zaradi česar je lahko domnevala, da ji ne more več škodovati. Sodišči naj bi tudi spregledali, da so se izjave tožnice v postopku pred sodiščem prve stopnje izkazale za neverodostojne oziroma neresnične. Tožnica je med zaslišanjem izpovedovala, da je raziskovala in ugotovila, da je B. B. delala po navodilih ravnatelja in da včasih podpiše kaj, česar sploh ni prebrala. Vendar so to izjavo zanikali tako C. C., ki naj bi ji to povedala, kakor tudi ravnatelj toženke in B. B. Sodišči tudi nista zavzeli stališča do predhodnih prijav o fizičnem nasilju tožnice v preteklosti, čeprav gre za okoliščine, ki posredno potrjujejo očitek toženke.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Po prvem odstavku 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Sodišču prve stopnje se očita neustrezno vodenje postopka, zato se smiselno uveljavlja bistvena kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v povezavi z 298. členom ZPP (vodstvo glavne obravnave). Enak očitek je toženka uveljavljala že v pritožbi in je nanj sodišče druge stopnje odgovorilo v 11. točki obrazložitve. Iz zapisnikov o naroku za glavno obravnavo niso razvidne nikakršne pomanjkljivosti pri vodenju postopka, pripombe na zapisnik niso bile podane, iz zapisnikov pa tudi ne izhaja, da bi bile med postopkom podane kakršnekoli pripombe strank na vodenje postopka. Toženka ni nasprotovala domnevno "nejasnim oziroma zavajajočim" vprašanjem sodišča prve stopnje (revizijske navedbe, da je to storila, niso točne), zato se revizijsko sodišče pridružuje presoji sodišča druge stopnje, da se na to bistveno kršitev ne more sklicevati, saj ni izkazala, da so za kasnejše uveljavljanje podani pogoji iz prvega odstavka 286.b člena ZPP¹.

7. V ostalem v zvezi z izvedbo dokazov pred sodiščem prve stopnje revizija smiselno uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog.

8. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

9. Tožnici je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ker naj bi 18. 9. 2014 okrog dvanajste ure v predprostoru oddelka "Oblačkov" v umivalnici kričala in za ušesa povlekla otroka A. A. Dogodek naj bi videla B. B., ki je o njem po tem, ko je tožnici po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas že prenehalo delovno razmerje, obvestila ravnatelja.

10. V skladu z drugim odstavkom 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS št. 21/2013) lahko delodajalec odpove delavcu pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog iz prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Po tretji alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 predstavlja kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja krivdni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ravnanje, ki se očita tožnici, zagotovo pomeni kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja, v katerem se je delavec med drugim dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. Vendar pa mora delodajalec dokazati, da je delavec kršitev res storil; če redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec, je po prvem odstavku 84. člena ZDR-1 dokazno breme na njegovi strani.

11. Tožnici je bilo očitano, da je 18. 9. 2014 za uho povlekla otroka A. A. Dogodek naj bi videla zgolj B. B. B. B. je bila tožnici nadrejena delavka, ki je prijavo podala skoraj mesec dni po domnevnem dogodku (uradni zaznamek z dne 13. 10. 2014). Revizijsko sodišče se sicer ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da že to predstavlja dvom v verodostojnost njene izpovedi, saj je glede na okoliščine, v katerih je bila prijava podana (tožnica tedaj ni bila več v delovnem razmerju, kasneje pa spet), sprejemljiva razlaga, da se je B. B. za to odločila šele, ko je mislila, da tožnici ne more več škodovati. Pač pa je ključnega pomena to, da B. B. po lastni izpovedi samega dogodka ni videla natančno. Iz dečkovega obnašanja je zgolj sklepala, da ga je tožnica potegnila za uho, ker je glavo sklonil, ni pa dejansko videla, da bi tožnica to storila.

12. Sodišče druge stopnje je upoštevalo časovno odmaknjenost dogodka od dneva zaslišanja priče, vendar pa je pravilno ocenilo, da to na pravilnost dokazne ocene ne more vplivati. Revizijsko sodišče s to presojo soglaša, kot tudi s tem, da pri izpovedi ni šlo za kakšne manjše podrobnosti v zvezi s spornim dogodkom, o katerih bi priča različno izpovedovala, ampak za bistveno okoliščino - ali je priča dogodek videla ali ne. Iz uradnega zaznamka njene prijave (zaznamka ni zapisala priča) in iz obrazložitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kjer je povzeta izpoved B. B. kot priče, sicer res izhaja, da je izjavila, kako je videla, da je tožnica dečka povlekla za uho², vendar pa je njena izpoved, da tega dejansko ni videla, ampak je na tožničino ravnanje le sklepala, jasna. Ker torej edina priča dogodka, zaradi katerega je tožnica prejela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni potrdila z gotovostjo, je zaključek sodišča prve stopnje, ki mu pritrjuje tudi sodišče druge stopnje, namreč da kršitev ni dokazana, materialno pravno pravilen. Na drugačno presojo ne vpliva dejstvo, da je B. B. podala prijavo šele po tem, ko je mislila, da tožnici ne more več škodovati (lahko bi tudi prav zaradi tega izpovedala, da je tožnica otroka povlekla za uho, čeprav dejansko tega ni videla, ampak je o tem le sklepala), niti zatrjevanje, da so se tožničine navedbe izkazale za neresnične, kar naj bi pričalo o njeni neverodostojnosti (izjava tožnice o tem, da B. B. dela po navodilih ravnatelja in da včasih podpiše kaj, česar sploh ni prebrala, nima nobene zveze s predmetom tega spora).

13. Ker niso podane z revizijo uveljavljane okoliščine, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

-------------------------------
¹ Stranka mora kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.
² B. B. je nenazadnje v teh dveh primerih lahko podala takšno izjavo tudi zato, ker je le sklepala, da je tožnica otroka povlekla za uho.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 1466/2006
• VSM Sodba II Kp 44630/2015
• VDSS sklep Pdp 217/2010