VSRS Sklep II DoR 157/2016

Jedro

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja vezanosti sodišča na predlog naročnika glede načina izvedbe sanacije stvarne napake.

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje kršilo procesno pravo, ko je štelo, da je tožnica predlagala oba načina odprave stvarne napake, pri čemer naj bi ji bilo prisojeno nekaj manj, kot je zahtevala.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja vezanosti sodišča na predlog naročnika glede načina izvedbe sanacije stvarne napake.

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje kršilo procesno pravo, ko je štelo, da je tožnica predlagala oba načina odprave stvarne napake, pri čemer naj bi ji bilo prisojeno nekaj manj, kot je zahtevala.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se ustavi postopek glede plačevanja 200,00 EUR mesečno in da se dopustijo spremembe tožbe z dne 14. 2. 2013, 26. 11. 2013 in 19. 5. 2015. Razsodilo je, da mora tožena stranka odpraviti napake v gradnji objekta, tako da položi dodatno toplotno izolacijo v JV kotu stanovanja ter vbrizga primerno injekcijsko maso na mestih pojave vlage (I. točka izreka) ter po odpravi napak odstrani ves poškodovani oziroma plesniv omet in nanese hidroskopičen omet ter opravi vsa zaključna slikopleskarska dela (II. točka izreka). Nadalje je razsodilo, da je dolžna tožena stranka v času opravljanja del na svoje stroške tožnici zagotoviti stanovanje (III. točka izreka), ji plačati 240,00 EUR (IV. točka izreka) ter pravdne stroške (VI. točka izreka). Ostale tožbene zahtevke (za drugačno odpravo napak oziroma odpravo drugih napak in za plačilo škode) je zavrnilo (V. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo pod točko V.: v prvi alineji 1. točke, v 2. točki, v 3. točki razen prve in zadnje alineje, in v točki VI., ter v tem delu zadevo vrnilo v novo sojenje. V preostalem delu je pritožbo tožnice zavrnilo in v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržalo za končno odločbo.

3. Tožnica je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije. Predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede naslednjih vprašanj:

- Ali ima sodišče glede ugotavljanja dejstev, ki so relevantna za osrednji tožbeni zahtevek in torej ne za postranski zahtevek v smislu drugega odstavka 216. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), pravico zavrniti dokazni predlog zaradi neekonomičnosti izvedbe dokaza, če je predlagatelj dokaza pripravljen založiti stroške dokazovanja in sprejeti tveganje lastnega neuspeha?

- Katere so relevantne zakonske določbe, ki določajo merila za presojo (ne)ekonomičnosti izvedbe dokaza?

- Ali je dopustno dokazni predlog zavrniti tako, da se tožnici popolnoma prepreči dokazovanje zatrjevanih dejstev, ki so nepogrešljiva za odločitev o temeljnem pravnem vprašanju na ravni gotovosti, če ne gre za neznaten del zahtevka v smislu drugega odstavka 216. člena ZPP?

- Do katerega trenutka ima izvajalec gradbenih del pravico do samostojne izbire načina odprave grajanih napak v gradnji in kdaj mu ta pravica preneha? Ali ima to pravico tudi po vložitvi tožbe, ali jo z vložitvijo tožbe izgubi, če je pred tem zavračal odpravo napak in naročniku ni ponudil nobene rešitve?

- Ali ima izvajalec gradbenih del pravico izbrati cenejši način odprave napake (v konkretnem primeru notranja termoizolacija), tudi če s tem ne doseže rezultata, ki je bil za naročnika predviden po gradbeni pogodbi in po projektu (v konkretnem primeru zmanjšanje stanovanja in izolacija, ki ni projektirana znotraj stanovanja), če to pomeni odmik od projekta, ki je kakovostno slabša izbira od projektirane?

- Ali je sodišče pristojno siliti tožnico kot naročnika, da sprejme način odprave napak, s katerim ne bi dosegel rezultata, kot je dogovorjen v pogodbi z izvajalcem?

- Ali je sodišče upravičeno v civilnem postopku pri odločanju o sporu iz gradbene pogodbe zadevo presojati izključno po pravilih obligacijskega prava ter sočasno zanemariti kogentne določbe drugih zakonov, v konkretnem primeru 58. in 60. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO), in tako sprejeti odločitev, po kateri bi bila dopuščena dela izvršena na način, ki pomeni prekršek po določbah ZGO (odmik od projektne dokumentacije v primeru zunanje ureditve odvajanja meteornih voda)?

- Ali je sodišče upravičeno v celoti zavrniti tožbeni zahtevek za odpravo posamezne napake na način, ki ga predlaga oziroma podpre sodni izvedenec, če tožnica v tožbi ne zahteva vseh alternativnih načinov odprave napak, ki jih je izvedenec naštel, ne da bi toženka v pravdnem postopku zatrjevala, kateri način je zanjo sprejemljivejši, torej ne da bi uveljavila pravico cenejšega načina odprave napak? Ali torej sodišče lahko odloči preko meja zahtevkov in ugovorov strank?

- Ali pričujoče površno in nestrokovno obravnavanje zadeve pred senatom višjega sodišča, ki ima za posledico popolno razhajanje med razlogi njegove odločitve in podatki spisa že glede vsebine obravnavanega tožbenega zahtevka, kot tudi glede drugih pomembnih podatkov spisa (izvedensko mnenje) ter nedosledno citiranje relevantne strokovne literature, lahko že samo po sebi predstavlja razlog za dopustitev revizije po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ne glede na obstoj ostalih pogojev v nadaljnjih treh alinejah iste določbe, ker gre za kršitev ustavne pravice do sodnega varstva in pravice do (učinkovitega) pravnega sredstva?

Navaja, da je sodna praksa glede izpostavljenih pravnih vprašanj preskromna oziroma je ni najti v razpoložljivih zbirkah podatkov.

4. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so glede pravnih vprašanj, opredeljenih v izreku tega sklepa, pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni (prvi odstavek 367.a člena ZPP), zaradi česar je revizijo v tem obsegu dopustilo.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cpg 406/2015
• VSRS sklep II DoR 271/2015
• VSRS sklep II Ips 42/2014