VSRS Sklep III R 32/2017

Jedro

Institut delegacije pristojnosti ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago pravna sredstva. Toženkinih očitkov na račun predhodno izdanih odločb pristojnega višjega sodišča v tem sporuni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugih tehtnih razlogov" iz 67. člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 12. 5. 2017 razsodilo, da se ugotovi neobstoj terjatve tožene stranke zoper tožečo stranko iz naslova Pogodbe o kratkoročnem posojilu z dne 18. 11. 2009 v višini 1,591.248,67 EUR (I. točka izreka) ter da se ugotovi neobstoj ločitvene pravice tožene stranke iz naslova Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve na podlagi 178. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) z dne 18. 11. 2009, sklenjenega v notarskem zapisu opr. št. SV 1089/09 na poslovnih deležih tožeče stranke v določenih družbah (II. točka izreka). Odločilo je tudi o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje (III. točka izreka).

2. Tožena stranka je vložila pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje in predlog za delegacijo pristojnosti višjega sodišča. Pristojno Višje sodišče v Mariboru je v tem sporu odločalo že dvakrat, pri čemer naj bi iz obeh sklepov - I Cpg 137/2013 z dne 10. 10. 2013 in I Cpg 124/2016 z dne 26. 5. 2016 - izhajala vnaprejšnja opredeljenost višjega sodišča, ki naj bi bila po mnenju tožene stranke izkazana s tem, da naj se sodišče druge stopnje ne bi opredelilo do njenih navedb iz odgovorov na pritožbi tožeče stranke, med drugim do navedb o relevantni drugačni sodni praksi drugih višjih sodišč. Ker naj sklepa pristojnega višjega sodišča I Cpg 137/2013 z dne 10. 10. 2013 in I Cpg 124/2016 z dne 26. 5. 2016 ne bi vsebovala razlogov o odstopanju od drugačne sodne prakse, naj bi bila po mnenju tožene stranke nepopolna in delno neobrazložena. Navedeno naj bi utemeljevalo obstoj tehtnih razlogov za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno višje sodišče.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Primarni razlog za prenos pristojnosti je torej smotrnost, pomembnost instituta delegacije pa se kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, saj pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki bi utegnile v javnosti vzbuditi dvom v nepristranskost sojenja. Med te okoliščine pa ne sodijo morebitne kršitve procesnega ali materialnega prava, ki jih pri svojem delu stori sodišče. Institut delegacije pristojnosti namreč ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago pravna sredstva. Toženkinih očitkov na račun predhodno izdanih odločb pristojnega višjega sodišča v tem sporu torej ni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugih tehtnih razlogov" iz 67. člena ZPP.

5. Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo delegacije pristojnosti, je Vrhovno sodišče predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

15.11.2017

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep III R 19/2018
• VSRS Sklep III R 35/2017-2
• VSRS Sklep III R 20/2018