VSRS Sklep II DoR 131/2017

Jedro

Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:

- ali je ob ugotovitvi ničnosti pravnega posla o ustanovitvi zemljiškega dolga tožnik (v konkretnem primeru dejanski lastnik nepremičnine) upravičen tudi do izročitve zemljiškega pisma;

- ali z odločitvijo, da se izbriše zemljiški dolg, ustanovljen na podlagi ničnega pravnega posla, tožnik izgubi pravico zahtevati še zemljiško pismo;

- ali je mogoče z izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1 zahtevati izbris zemljiškega dolga.

Izrek

Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:

- ali je ob ugotovitvi ničnosti pravnega posla o ustanovitvi zemljiškega dolga tožnik (v konkretnem primeru dejanski lastnik nepremičnine) upravičen tudi do izročitve zemljiškega pisma;

- ali z odločitvijo, da se izbriše zemljiški dolg, ustanovljen na podlagi ničnega pravnega posla, tožnik izgubi pravico zahtevati še zemljiško pismo;

- ali je mogoče z izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1 zahtevati izbris zemljiškega dolga.

Obrazložitev

1. Tožnici sta v tej pravdi v pretežnem delu s svojo izbrisno tožbo ter s tem povezanimi ugotovitvenimi zahtevki, uspeli. Ugotovljena je bila tako ničnost vknjižbe lastninske pravice na toženca, kakor tudi ničnost njegovega enostranskega posla o ustanovitvi zemljiškega dolga. Ugotovljena je bila tudi neveljavnost vknjižbe zemljiškoknjižnega dolga in naložen izbris le tega.

2. Zavrnjen je bil le zahtevek tožeče stranke, da ji tožena stranka izroči zemljiškoknjižno pismo.

3. Zoper ta, zavrnjeni zahtevek, je tožeča stranka vložila pritožbo. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožeče stranke zoper zavrnitev zahtevka za izročitev zemljiškega pisma zavrnilo in sodbo v tem delu potrdilo.

4. V tem delu tožeča stranka tudi vlaga predlog za dopustitev revizije. Predlagateljici napadata razloge sodišča prve stopnje v 97. točki obrazložitve ter razloge sodišča druge stopnje v 26. in 27. točki obrazložitve. V zvezi s temi razlogi se predlagateljici v bistvu sprašujeta o razmerju med določbami o izbrisni tožbi v 243. in 244. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) ter pravilom o vpisu in izbrisu zemljiškega dolga iz 44. člena ZZK-1. Po petem odstavku slednjega člena je namreč izbris zemljiškega dolga mogoče zahtevati le ob priložitvi zemljiškega pisma. Predlagateljici dopuščata možnost, da bo prav zato izbris zemljiškega dolga na podlagi sodbe sodišča prve stopnje zemljiškoknjižno sodišče zavrnilo in bo zemljiški dolg obstajal še naprej. Sama sodba, ki nalaga izbris zemljiškega dolga, torej po stališču tožnic, sama zase, še ne more pomeniti, da tožnik izgubi pravico do izročitve zemljiškega pisma. Hkrati pa opozarja še na napačnost razlogov sodišča druge stopnje, ko to povzema razloge prvostopenjske odločbe. Gre za zapis, da je zemljiškoknjižni dolg vpisan v korist toženca. To ne drži zaradi abstraktne narave zemljiškega dolga.

Tožnici zato predlagata dopustitev revizije glede naslednjih štirih vprašanj:

- ali je ob ugotovitvi ničnosti pravnega posla o ustanovitvi zemljiškega dolga tožnik (v konkretnem primeru dejanski lastnik nepremičnine) upravičen tudi do izročitve zemljiškega pisma;

- ali z odločitvijo, da se izbriše zemljiški dolg, ustanovljen na podlagi ničnega pravnega posla, tožnik izgubi pravico zahtevati še zemljiško pismo;

- ali je mogoče z izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1 zahtevati izbris zemljiškega dolga;

- ali gre za kršitev določb postopka (14. in 15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), če sodišče druge stopnje napačno povzema ugotovitve dejanskega stanja sodišča prve stopnje.

5. Predlog je utemeljen.

6. Ker so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo v obsegu, ki izhaja iz izreka sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba in sklep II Ips 226/2017
• VSL sodba II Cp 2956/2016
• VSL sklep II Cp 303/2014