VSRS Sklep II DoR 191/2017

Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj:

- ali gre pri vprašanju davka od prometa zavarovalnih poslov za samostojno pravico, povsem ločeno od zavarovalnega dogodka, ki jo je mogoče uveljavljati le samostojno v obliki ugovora ali nasprotne tožbe;

- ali je zavarovalnica v primeru, da se premoženjsko in življenjsko zavarovanje zaradi krivde zavarovalca prekineta pred potekom 10 let, po ZDPZP v položaju davčnega zavezanca ali plačnika davka (ki davek plača za račun davčnega zavezanca) kot termina, ki ju opredeljuje 12. člen ZDavP-2, ter posledično, ali je toženka zaradi predčasne prekinitve zavarovanja davek pravilno bremenila v škodo zavarovalne vsote (kot plačnik davka).

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj,

ali gre pri vprašanju davka od prometa zavarovalnih poslov za samostojno pravico, povsem ločeno od zavarovalnega dogodka, ki jo je mogoče uveljavljati le samostojno v obliki ugovora ali nasprotne tožbe; in

ali je zavarovalnica v primeru, da se premoženjsko in življenjsko zavarovanje zaradi krivde zavarovalca prekineta pred potekom 10 let, po Zakonu o davku od prometa zavarovalnih poslov (ZDPZP) v položaju davčnega zavezanca ali plačnika davka (ki davek plača za račun davčnega zavezanca) kot termina, ki ju opredeljuje 12. člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ter posledično, ali je toženka zaradi predčasne prekinitve zavarovanja davek pravilno bremenila v škodo zavarovalne vsote (kot plačnik davka).

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora tožniku (poleg že plačane zavarovalnine v višini 91.500,00 EUR) plačati še 8.500,00 EUR z obrestmi in plačilo celotnih rentnih zneskov vse do 30. 10. 2015 v skupni višini 908,40 EUR z obrestmi, kot so razvidne iz izreka sodbe (I. točka izreka). Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka (točka III. izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem delu; pritožbi tožnika pa ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu (II. točka izreka) in posledično stroškovnem delu (III. točka izreka) razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržalo za končno odločbo.

3. Toženka v predlogu za dopustitev revizije trdi, da je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je štelo v nasprotju z zavarovalno pogodbo, da je uveljavljanje davka samostojna pravica, ki jo je mogoče uveljavljati le s pobotnim ugovorom ali nasprotno tožbo. Do sedaj so namreč zavarovalnice (kar je po mnenju toženke v skladu z zakonom) pri prekinitvi pogodbe pred potekom 10 let vedno od zavarovalne vsote, katero naj bi plačale zavarovancu, odštele davek. Sodišče prve stopnje pa je zmotno uporabilo določila 4. in 11. člena Zakona o davku od prometa zavarovalnih poslov (v nadaljevanju ZDPZP) ter 12. člen Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) s tem, ko je zavzelo stališče, da se pojem "davčni zavezanec" po 4. členu ZDPZP uporablja kot skupni pojem za pojem "zavezanec za davek". Zavezanec za davek je namreč po davčnih pravilih širši pojem od davčnega zavezanca. Poudarja, da v sistemu davka od prometa zavarovalnih poslov zavarovalnica ni davčni zavezanec, temveč zavezanec za davek (natančneje plačnik davka). Po 4. členu v zvezi s tretjim odstavkom 11. člena ZDPZP je bila torej davek dolžna plačati toženka, kar je tudi naredila, vendar pa je sodišče materialnopravno zmotno ugotovilo, da je bila toženka davčna zavezanka (v pomenu davčnega zavezanca iz 2. točke prvega odstavka 12. člena ZDavP-2 v povezavi s tretjim odstavkom 12. člena ZDavP-2). Davčni zavezanec je namreč tisti, ki prejme nek dohodek (v konkretnem primeru tožnik), davek pa se odmeri od zavarovalne vsote, ki se izplača zavarovancu (primerjaj 12. člen ZDavP-2 in tretji odstavek 11. člena ZDPZP). Glede slednjega pa se pritožbeno sodišče sploh ni opredelilo, ker je zavzelo stališče, da gre za samostojno pravico, ki se posebej uveljavlja. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, ali gre pri vprašanju davka od prometa zavarovalnih poslov za samostojno pravico, povsem ločeno od zavarovalnega dogodka, ki jo je mogoče uveljavljati le samostojno v obliki ugovora ali nasprotne tožbe; in ali je zavarovalnica v primeru, da se premoženjsko in življenjsko zavarovanje zaradi krivde zavarovalca prekineta pred potekom 10 let, glede na jezikovno in namensko razlago ZDPZP v položaju davčnega zavezanca ali plačnika davka (ki davek plača za račun davčnega zavezanca) kot termina, ki ju opredeljuje 12. člen ZDavP-2, ter posledično, ali je toženka zaradi predčasne prekinitve zavarovanja davek pravilno bremenila v škodo zavarovalne vsote (kot plačnik davka). Trdi, da glede slednjih dveh vprašanj še ni sodne prakse Vrhovnega sodišča.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanj, opredeljenih v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena istega zakona).

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba II Cp 1930/2021
• Sodba II Ips 76/97
• VSRS Sodba II Ips 182/2018