VSRS Sklep II DoR 170/2017

Jedro

Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z delno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je prva toženka dolžna (nerazdelno z drugim tožencem in tretjo toženko) plačati tožniku znesek 19.800,00 EUR z obrestmi (I. točka izreka). Z vmesno sodbo pa je odločilo, da sta drugi toženec in tretja toženka tožniku odškodninsko odgovorna (III. točka izreka). Odločilo je še o stroških postopka (II. in IV. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbama drugega toženca in tretje toženke zoper vmesno sodbo (III. točka izreka) delno ugodilo in vmesno sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da se pravilno glasi, da je podana odškodninska odgovornost drugega toženca in tretje toženke v višini 50%; pritožbi tožnika in tretje toženke zoper delno sodbo (I. in II. točka izreka) pa je zavrnilo in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnik v predlogu za dopustitev revizije ne sprejema zaključka sodišča druge stopnje, da je podana odškodninska odgovornost drugega toženca in tretje toženke samo v višini 50% (in se ob tem sklicuje na sodbi VSL I Cp 756/2009 in II Cp 205/2016). Trdi, da sodišče druge stopnje svojo odločitev o tožnikovem soprispevku neizkazano utemeljuje z domnevo, da naj bi tožnik poznal drugo pot ter da bi med hojo moral zaznati rob med parkiriščem in travnato površino. Poudarja, da tožniku ni mogoče očitati neskrbnosti v smislu 6. člena Obligacijskega zakonika, saj je ravnal z običajno skrbnostjo, ki se pričakuje od povprečno razumnega človeka (ob tem se sklicuje na zadevi VSRS II Ips 221/2014 in VIII Ips 76/2014). Sporna škarpa je namreč nepričakovana ovira, ki je tožnik kot povprečen posameznik ni mogel predvideti. Predlaga dopustitev revizije glede številnih vprašanj, ki jih je mogoče strniti v vprašanje, ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je tožnik 50% soprispeval k nastanku škode. Trdi še, da je podana kršitev razpravnega načela, kršitev proste dokazne ocene iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (pri čemer se glede nezadostne obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje sklicuje tudi na zadevo VSRS II Ips 42/2013).

4. Predlog ni utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSC Sodba Cp 170/2021
• VSL sodba II Cp 1279/2009
• VSL sodba II Cp 1133/2011