VSRS Sklep I R 93/2017

Jedro

Kršitev pravil o prekluziji pomeni kršitev procesnih pravil in se sankcionira skladno s temi pravili v postopku s pravnimi sredstvi. Prav tako delegacija pristojnosti ni sredstvo za zagotovitev pravice stranke do sojenja v razumnem roku; za to (poseben) Zakon o pravici do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in Zakon o sodiščih predpisuje te posebne mehanizme. Drugače bi bilo, če bi pristojno sodišče kršilo procesne predpise in s postopkom neutemeljeno zavlačevalo zaradi preferiranja ene od pravdnih strank v škodo druge.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je v pripravljalni vlogi z dne 11. 1. 2017 trdila, da sodišče prve stopnje ni reagiralo na zlorabo procesnih pravic tožeče stranke, pač pa ji je, ravno nasprotno, dopustilo opredelitev do vprašanj, glede katerih je bila prekludirana, s čemer je okrnilo videz nepristranskosti sodišča oziroma vzbudilo resne pomisleke v nepristranskost sojenja in kršilo njeno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Nato je v izjavi z dne 17. 1. 2017 na poziv sodišča, naj sporoči, ali prej navedeno pripravljalno vlogo šteje kot predlog za izločitev sodnice, predlagala, naj pristojno sodišče predlaga Vrhovnemu sodišču, naj določi drugo stvarno pristojno sodišče skladno z določbo 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Za tem je 22. 2. 2017 hkrati s pritožbo zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje, znova predlagala delegacijo pristojnosti zaradi neenake obravnave tožene stranke pred sodiščem prve stopnje, pri čemer je trdila, da je v drugi zadevi, ki se pred istim sodiščem vodi pod opr. št. IV P 1229/2015, sodišče prve stopnje v korist tožeče stranke Ž. O. za delegacijo pristojnosti zadevo predložilo Vrhovnemu sodišču, medtem, ko v konkretni zadevi tega ni storilo. S pripravljalno vlogo z dne 6. 4. 2017 je opozorila še na odločbo Ustavnega sodišča Up-562/14-29 z dne 2. 3. 2017, ki kaže na novo sodno prakso, po kateri se pri odločanju o okoliščinah, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodišča, zahteva permisivno uporabo procesnih določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v korist tožene stranke po določbi prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Na podlagi določbe 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Breme navedbe okoliščin, relevantnih za presojo, ali bi se postopek lažje opravil pri drugem stvarno pristojnem sodišču oziroma ali so za delegacijo pristojnosti podani drugi tehtni razlogi, je na sodišču ali na stranki, ki delegacijo predlaga.

4. V konkretnem primeru takih okoliščin tožena stranka ni navedla. Morebitna kršitev pravil o prekluziji pomeni kršitev procesnih pravil in se sankcionira skladno s temi pravili v postopku s pravnimi sredstvi. Prav tako delegacija pristojnosti ni sredstvo za zagotovitev pravice stranke do sojenja v razumnem roku; za to (poseben) Zakon o pravici do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in Zakon o sodiščih predpisuje te posebne mehanizme. Drugače bi bilo, če bi pristojno sodišče kršilo procesne predpise in s postopkom neutemeljeno zavlačevalo zaradi preferiranja ene od pravdnih strank v škodo druge. A za tak sklep v konkretnem primeru ni argumentov. Zato kljub načelni pritrditvi toženi stranki, da Vrhovno sodišče po 67. členu ZPP določi drugo stvarno sodišče za postopanje v zadevi tudi tedaj, ko je to potrebno za zagotovitev nepristanskosti sojenja, v konkretnem primeru iz tega razloga delegacije pristojnosti ni moglo odrediti. Glede na navedeno in sklicevaje se tudi na razloge svojega sklepa I R 18/2017 pri tem pripominja, da čas predložitve predlogov tožene stranke v dveh različnih pravdnih postopkih na odločitev ne more vplivati.

Datum zadnje spremembe:

23.10.2017

Podobni dokumenti:

• Sklep I R 11/2003
• Sklep I R 75/2005
• Sklep I R 128/2010