VSRS Sklep III R 31/2017
Sodišče: | Vrhovno sodišče |
---|---|
Oddelek: | Gospodarski oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSRS:2017:III.R.31.2017 |
Evidenčna številka: | VS00004313 |
Datum odločbe: | 22.09.2017 |
Senat: | Vladimir Balažic (preds.), Franc Seljak (poroč.), dr. Mile Dolenc |
Področje: | CIVILNO PROCESNO PRAVO |
Institut: | določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - kršitev materialnega in procesnega zakona |
Jedro
Očitkov na račun dosedanjega sojenja ni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugi tehtni razlogi" iz 67. člena ZPP, saj zakonitost in pravilnost sojenja zagotavlja instančni sistem sojenja. Postopkovne in materialnopravne nepravilnosti so tako predmet pritožbenega preizkusa in zato niso razlog za delegacijo pristojnosti.
Izrek
Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.
Obrazložitev
1. Tožeča stranka je v pritožbi zoper sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 1044/2015 z dne 24. 2. 2017 predlagala določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
2. Predlog utemeljuje z očitki o nedopustni uporabi določb Carinskega zakona SFRJ (namesto Carinskega zakonika Skupnosti) ter posledično zmotno ugotovljenem dejanskem stanju in kršitvah določb pravdnega postopka. Sodišču prve stopnje očita tudi, da je prekršilo temeljno načelo o primarnosti prava Evropske unije, saj ni postopalo po 267. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije. Po mnenju predlagateljice so zato podani vsi razlogi za delegacijo pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Strankina pravica do zakonitega sojenja je namreč izvotljena, ravnanja oziroma odločitev sodišča prve stopnje pa vzbujajo dvom v objektivno nepristranskost sodišča.
3. Predlog ni utemeljen.
4. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Primarni razlog za prenos pristojnosti je torej smotrnost, pomembnost instituta delegacije pa se kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, saj pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki bi utegnile v javnosti vzbuditi dvom v nepristranskost sojenja. Med te okoliščine pa ne sodijo morebitne kršitve procesnega ali materialnega prava, ki jih pri svojem delu stori sodišče. Institut delegacije pristojnosti namreč ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo morebitnih takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva.
5. Očitkov na račun dosedanjega sojenja tako ni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugi tehtni razlogi" iz 67. člena ZPP, saj zakonitost in pravilnost sojenja zagotavlja prav instančni sistem sojenja. Postopkovne in materialnopravne nepravilnosti, ki jih tožena stranka omenja v predlogu za delegacijo pristojnosti (vključenem v pritožbo) bodo tako predmet pritožbenega preizkusa in zato niso razlog za delegacijo pristojnosti.
6. Ker predlog za delegacijo ne vsebuje konkretnejših razlogov, ki bi utemeljevali določitev drugega stvarno pristojnega sodišča po 67. členu ZPP, ga je Vrhovno sodišče kot neutemeljenega zavrnilo.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 19.10.2017