<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep II Ips 2/2017

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2017:II.IPS.2.2017
Evidenčna številka:VS00003604
Datum odločbe:14.09.2017
Opravilna številka II.stopnje:VSC Sklep I Ip 145/2016
Datum odločbe II.stopnje:12.05.2016
Senat:Anton Frantar (preds.), dr. Mateja Končina Peternel (poroč.), mag. Nina Betetto, dr. Ana Božič Penko, Jan Zobec
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
Institut:zahteva za varstvo zakonitosti - pomembno pravno vprašanje - izvršilni postopek - zaznamba - umik predloga za izvršbo - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti

Jedro

Od zahteve za varstvo zakonitosti se pričakuje večja korist, ki presega konkretni primer in interese posameznih strank. Če od odgovora na zastavljeno vprašanje ni pričakovati širše koristi, zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

1. Pri Okrajnem sodišču v Celju je tekel postopek za izterjavo upnikove denarne terjatve. Sprva zoper pokojnega A. A., nato pa se je nadaljeval zoper sedanjo dolžnico kot dedinjo po pokojnem (tu obravnavani In 710/2014). Upnik je v njem po sklenitvi poravnave z dolžnico podal umik izvršilnega predloga. Sodišče je izvršilni postopek ustavilo in razveljavilo vpisano zaznambe izvršbe, kar je pripeljalo tudi do izbrisa v tem postopku vpisane hipoteke.

2. Z ugovorom po izteku roka z dne 5. 6. 2015 je dolžnica predlagala, naj sodišče razveljavi še vsa opravljena izvršilna dejanja, ki jih je opravilo v zadevi In 2004/00091, vodeni zoper prvotnega, sedaj pokojnega dolžnika. Ta je bila združena z zadevo In 117/2002, postopek izvršbe na nepremičnine, tedaj v lasti pokojnega prvotnega dolžnika, pa ustavljen, saj nepremičnin ni bilo mogoče prodati niti na tretji javni dražbi. Pri tem sta pri nepremičninah ostali vpisani zaznamba izvršbe in hipoteka v korist upnika. Po njeni oceni je upnikova terjatev prenehala, zato bi moralo sodišče razveljaviti tudi vpis zaznambe izvršbe v prvotni zadevi, kar bi vodilo tudi do izbrisa prej vpisane hipoteke.

3. Sodišče prve stopnje je dolžničin ugovor po izteku roka zavrglo, ker je bil vložen po koncu izvršilnega postopka.

4. Sodišče druge stopnje je dolžničino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep o zavrženju potrdilo.

5. Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije zoper to odločitev vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti. Uveljavlja bistveno kršitev določb postopka in zmotno uporabo materialnega prava, ker sodišči nižjih stopenj nista pravilno uporabili določb prvega odstavka 56. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v zvezi s 76. in četrtim odstavkom 194. člena ZIZ.

Zastavlja vprašanje, ali predstavlja postopek nadaljevanja izvršbe zoper dediča pokojnega dolžnika enovit postopek, ki zaradi neizbrisane zaznambe pravnomočnega sklepa o izvršbi in vknjižene prisilne hipoteke v breme prvotnega dolžnika v zemljiški knjigi (ob vložitvi ugovora po izteku roka) še ni bil končan. Ocenjuje, da je vprašanje pomembno za razvoj prava preko sodne prakse in za zagotovitev pravne varnosti, saj glede tega vprašanja še ni sodne prakse Vrhovnega sodišča.

Neizbrisana hipoteka po njegovi oceni predstavlja oviro za zaključek izvršilnega postopka, ki se je nadaljeval zoper sedanjo dolžnico kot dedinjo prvotnega dolžnika. Ocenjuje, da ni bilo podlage za zavrženje dolžničinega ugovora po izteku roka.

6. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena upniku in dolžnici. Dolžnica se ji je pridružila, upnik pa nanjo ni odgovoril.

7. Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

8. Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno pravno sredstvo v civilnem sodnem postopku, ki ga državno tožilstvo lahko vloži zoper pravnomočno sodno odločbo, zoper katero sodišče ne more dopustiti revizije (drugi odstavek 285. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se po določbi 15. člena ZIZ smiselno uporablja tudi v postopkih izvršbe in zavarovanja). Zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, revizija ni dovoljena.1 Za obravnavo vložene zahteve za varstvo zakonitosti pa morajo biti izpolnjeni tudi pogoji, ki jih zakon določa za dopustitev revizije (tretji odstavek 385. člena ZPP),2 in sicer da je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Od zahteve za varstvo zakonitosti se torej pričakuje večja korist, ki presega konkretni primer in interese posameznih strank.3

9. Pomembnost zastavljenega vprašanja nakazujejo zlasti okoliščine: da gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, da gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali da gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.4 Njegove pomembnosti pa ne gre kar enačiti z okoliščino, da se o njem Vrhovno sodišče še ni izreklo, kakor pristopa državno tožilstvo. To bi pripeljalo do situacije, ko bi vsa vprašanja postala pomembna. Presoja je zato pridržana Vrhovnemu sodišču.

10. Tožilstvo ni opozorilo na neenotno sodno prakso sodišč v tovrstnih primerih. Tudi ni pojasnilo, v čem bi pomen zastavljenega vprašanja segel izven konkretnega primera in dolžničinega interesa, da se izbriše še preostale vpisane hipoteke. Širše koristi od odgovora na zastavljeno vprašanje tudi Vrhovno sodišče ni našlo.

11. Zato je ocenilo, da zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena, in jo je zavrglo (377. člen v povezavi s 391. členom ZPP).

-------------------------------
1 10. člen ZIZ.
2 Razen če se vlaga zoper odločbo sodišča, izdano na podlagi dispozitivnih procesnih dejanj strank (četrti odstavek 385. člena ZPP), za kar ne gre v konkretnem primeru.
3 Primerjaj odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 175/2015.
4 367. a člen ZPP, na katerega napotuje tretji odstavek 385. člena ZPP.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 385, 385/3, 377

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDExMjI4