VSRS Sklep I R 96/2017

Jedro

Glede na določbo 12. člena ZVPSBNO je tudi v okviru postopka o rokovnem predlogu, mogoče predlagati prenos pristojnosti.

Okoliščina, da je o nadzorstveni pritožbi odločal predsednik okrožnega sodišča, ki je po nazivu višji sodnik, ni razlog za prenos pristojnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 172/2015 vložila rokovni predlog na podlagi 8. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju ZVPSBNO). Uvodoma je zahtevala izločitev vseh sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani oziroma predlagala prenos krajevne pristojnosti. Navedla je, da je o nadzorstveni pritožbi odločal predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani ..., ki pa je po funkciji višji sodnik. Iz tega razloga je po stališču tožnice več kot očitno, da je nepristranskost Višjega sodišča v Ljubljani objektivno nemogoča, saj bi moralo odločati o pravilnosti odločitve svojega lastnega sodnika. O rokovnem predlogu bo torej odločalo Višje sodišče v Ljubljani, katerega sodnik je tudi sodnik, ki je predhodno zavrnil nadzorstveno pritožbo tožnice. Že to, da bo sodnik ... zagotovo vsaj seznanjen z zadevo, takoj vrže senco pristranskosti na končno odločitev. Zato tožnica predlaga, naj Višje sodišče v Ljubljani Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije uvodoma posreduje predlog za določitev drugega sodišča po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

2. Predlog ni utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali so če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). V skladu z 12. členom ZVPSBNO se za odločanje o rokovnem predlogu "glede določitve roka s strani sodišča ter sklepa in pritožbe zoper sklep" smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, "glede ostalih postopkovnih dejanj, zlasti glede predhodnega preizkusa rokovnega predloga, pa določbe zakona, ki ureja sodišča, o postopku opravljanja pristojnosti sodne uprave." Ker je tako, je torej tudi v postopku odločanja o rokovnem predlogu mogoče podati predlog po 67. členu ZPP.

4. Vendar pa je vsebinsko tožničin predlog neutemeljen. "Drugi tehtni razlogi", ki lahko utemeljujejo delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP so po ustaljeni sodni praksi sicer res tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča. A okoliščine, ki jih navaja tožnica, po presoji Vrhovnega sodišča niso takšne. Tožničina teza v bistvu je, da sodniški naziv predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani vzbuja dvom v to, da bo predsednik Višjega sodišča v Ljubljani zmožen nepristransko odločiti o rokovnem predlogu. Ta teza je prima facie zgrešena. Čim pa je tako, da gre za očitno neutemeljene okoliščine, tudi ne more biti nobenega tehtnega dvoma glede objektivne nepristranskosti sodišča. Tožničin predlog je zato Vrhovno sodišče zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

05.10.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 714/2012
• UPRS Sklep II U 272/2018-13
• VSM sklep I Cp 388/2011