VSRS Sklep I R 92/2017
| Sodišče: | Vrhovno sodišče |
|---|---|
| Oddelek: | Civilni oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSRS:2017:I.R.92.2017 |
| Evidenčna številka: | VS00003519 |
| Datum odločbe: | 10.08.2017 |
| Senat: | Anton Frantar (preds.), mag. Nina Betetto (poroč.), dr. Ana Božič Penko |
| Področje: | CIVILNO PROCESNO PRAVO |
| Institut: | določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor zaradi nedopustnega ravnanja sodišča - objektivna nepristranskost sodišča |
Jedro
Če bi v zadevi odločalo to sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so v pogostih stikih s sodniki, ki se jim očita protipravno ravnanje, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
Izrek
Za odločanje o zadevi se določi Okrajno sodišče v Celju.
Obrazložitev
1. Pri Okrajnem sodišču v Ljubljani je v teku pravdni postopek zaradi plačila odškodnine zaradi protipravnega ravnanja Okrajnega sodišča v Ljubljani in Okrajnega sodišča v Tolminu.
2. Okrajno sodišče v Ljubljani predlaga prenos pristojnosti za odločanje v zadevi na drugo stvarno pristojno sodišče, ki ga utemeljuje z dejstvom, da bi moralo v konkretnem primeru Okrajno sodišče v Ljubljani odločati o sporu, v katerem tožnik toženki očita protipravno ravnanje, ki izvira iz dejanja Okrajnega sodišča v Ljubljani.
3. Predlog je utemeljen.
4. Določilo 23. člena Ustave predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča o konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, pri katerem gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti iz 67. člena Zakona o pravdnem postopku. Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi s strani tožnika zatrjevana okoliščina o protipravnem ravnanju Okrajnega sodišča v Ljubljani. Če bi v zadevi odločalo to sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so v pogostih stikih s sodniki, ki se jim očita protipravno ravnanje, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
6. Ker uveljavljane okoliščine utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi določilo Okrajno sodišče v Celju.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 03.10.2017
