VSRS Sklep I R 84/2017
| Sodišče: | Vrhovno sodišče |
|---|---|
| Oddelek: | Civilni oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSRS:2017:I.R.84.2017 |
| Evidenčna številka: | VS00002966 |
| Datum odločbe: | 27.07.2017 |
| Senat: | Anton Frantar (preds.), mag. Nina Betetto (poroč.), dr. Mateja Končina Peternel |
| Področje: | CIVILNO PROCESNO PRAVO |
| Institut: | določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku |
Jedro
Toženka je zaposlena na Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici kot vpisničarka. Če bi v zadevi odločalo to sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike s toženko, ki je del sodnega osebja, bi bila lahko, upoštevaje tudi dejstvo, da gre za majhno sodišče, prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
Izrek
Za odločanje v zadevi se določi Okrajno sodišče v Mariboru.
Obrazložitev
1. Pri Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici je v teku pravdni postopek zaradi plačila 766,03 EUR.
2. Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici predlaga, naj se krajevna pristojnost za odločanje v zadevi prenese na drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da je toženka zaposlena kot vpisničarka na pravdnem in nepravdnem oddelku Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločanje v predmetni pravdi.
3. Predlog je utemeljen.
4. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča o konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, pri katerem gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno le to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku). Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvez s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi s strani predlagajočega sodišča zatrjevana okoliščina, da je toženka zaposlena na Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici kot vpisničarka. Če bi v zadevi odločalo to sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike s toženko, ki je del sodnega osebja, bi bila lahko, upoštevaje tudi dejstvo, da gre za majhno sodišče, prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
6. Ker uveljavljene okoliščine utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi določilo Okrajno sodišče v Mariboru.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 22.09.2017
