VSRS Sklep II DoR 135/2017

Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je sodišče druge stopnje zadostilo načelu neposrednosti pri izvedbi dokazov na glavni obravnavi in glede obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je sodišče druge stopnje zadostilo načelu neposrednosti pri izvedbi dokazov na glavni obravnavi in glede obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in tožniku prisodilo 35.300,00 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 8. 2012 do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Ocenilo je, da je bil vzrok tožnikove poškodbe slab neraven teren na prireditvenem prostoru, poln udrtin in jam, in da ukrepi zavarovanca toženke za zagotovitev varnosti pohodnih površin niso bili zadostni. Sprejelo je dokazno oceno, da se je tožnik poškodoval, ker je na neosvetljeni poti do prenosnih stranišč stopil v luknjo dimenzij 30 x 40 cm in globine 20 cm.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo toženkini pritožbi in sodbo v ugodilnem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Senat je na pritožbeni obravnavi sklenil, da je treba v zadevi skladno z drugim odstavkom 347. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zaradi dvoma o pravilnosti ocene izvedenih dokazov opraviti pritožbeno glavno obravnavo in za odločanje skladno s petim odstavkom 347. člena ZPP pooblastil sodnico poročevalko kot sodnico posameznico. Po opravljeni glavni obravnavi je sodišče zaključilo, da tožnik ni uspel s stopnjo prepričanja dokazati, da se je kritičnega večera na poti do prenosnih stranišč nahajala nezavarovana jama zatrjevanih dimenzij, v katero je stopil in se poškodoval, pri čemer organizator prireditve ni storil potrebnih ukrepov za saniranje oziroma zavarovanje jame. Tožnik je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil predlog za dopustitev revizije. Navaja, da se v zadevi, ki ni nezapletena, odloča o pomembnem pravnem vprašanju. Tožnik se ni odrekel svoji pravici, da v zadevi odloča senat. Sodišče druge stopnje je sicer opravilo glavno obravnavo, kot mu nalaga drugi odstavek 347. člena ZPP, vendar pa je zakonski določbi zadostilo povsem formalno, saj je obravnava trajala le 5 minut, ponovljeni niso bili nobeni dokazi, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje, niti niso bili izvedeni nobeni dodatni dokazi, na podlagi katerih bi sodišče druge stopnje lahko prišlo do drugačnega sklepa kot sodišče prve stopnje. Sklicuje se na sklep VIII Ips 253/2011, v katerem je Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da lahko sodišče druge stopnje drugačno dokazano oceno sprejme le na podlagi opravljene glavne obravnave, in sklep VIII Ips 208/2011. Sodba sodišča druge stopnje ni obrazložena. Sodišče druge stopnje, ki je zavrnilo tožbeni zahtevek, bi se moralo soočiti z razlogi sodišča prve stopnje in se opredeliti do ključnih trditev, ki jih je tožnik podal že v tožbi. Kadar sodišče druge stopnje sprejme diametralno drugačno odločitev od sodišča prve stopnje, mora zanj glede obrazloženosti odločbe veljati enak standard kot za sodišče prve stopnje. Konkretno sodišče druge stopnje ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih: ali je do poškodbe prišlo tako, da je tožnik stopil v večjo nezavarovano luknjo; in ali je zavarovanec toženke poskrbel za zadostno osvetlitev spornega dela prireditvenega prostora. Opustitev ustrezne obrazložitve pomeni kršitev ustavnih pravic do izjave in pritožbe.

3. Ker so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo v obsegu, ki izhaja iz izreka sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• Sklep VIII Ips 170/2013
• Sklep II DoR 113/2010
• Sklep VIII DoR 39/2013