VSRS Sklep I Up 75/2017

Jedro

Pravni pouk, v katerem je upravni organ druge stopnje navedel, da rok za vložitev tožbe začne teči po prejemu drugostopenjske odločbe ob pojasnilu, da se odločba šteje za vročeno v določenem roku od odpreme, katere datum je odtisnjen na vročilnici in dejstvu, da je bil na pošiljki izrecno naveden datum odpreme, pa sta tudi po presoji Vrhovnega sodišča pri pritožniku utemeljeno povzročila nejasnost glede trenutka nastopa vročitve kot okoliščine, od katere začne teči rok za vložitev tožbe v upravnem sporu.

V obravnavanih okoliščinah je zato za presojo pravočasnosti tožbe bistveno le, ali je stranka ravnala v okviru nejasnega (napačnega) pravnega pouka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, III U 17/2017-8 z dne 6. 3. 2017 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot prepozno zavrglo tožnikovo tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS), št. 25-00185-0 z dne 4. 4. 2016. Z njo je bila tožniku odmerjena dohodnina za leto 2013. Ministrstvo za finance je z odločbo, št. DT-499-01-813/2016-2 z dne 14. 12. 2016, tožnikovo pritožbo zoper navedeno odločbo zavrnilo.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje je tožnik (pritožnik) vložil pritožbo. Navaja, da je sodišče prve stopnje kot datum vročitve upravne odločbe druge stopnje napačno štelo datum dejanske vročitve, ne pa dneva, ki se v skladu s 85. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) šteje za dan vročitve. Ker je upravni organ druge stopnje besedilo navedenega člena povzel v svoji obrazložitvi, se je pritožnik na to zanesel in ne sme trpeti škodljivih posledic danega pravnega pouka. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila pritožniku odločba davčnega organa druge stopnje, s katero se je končal postopek, vročena 23. 12. 2016. Ker je bil trideseti dan za vložitev tožbe sobota, 21. 1. 2017, se je omenjeni rok v skladu s četrtim odstavkom 111. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) iztekel s potekom prvega prihodnjega delovnega dne, to je 23. 1. 2017. Tožba, vložena 30. 1. 2017, je zato prepozna.

6. Navedeno stališče sodišča prve stopnje temelji na določbi prvega odstavka 28. člena ZUS-1, ki določa, da je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. V konkretnem primeru je to odločba drugostopenjskega upravnega organa, glede katere ni sporno, da je bila pritožnikovemu pooblaščencu (odvetniku) osebno vročena 23. 12. 2016. Sporno pa je, ali bi bilo treba kljub navedenemu vloženo tožbo obravnavati kot pravočasno, saj je upravni organ druge stopnje v obrazložitvi odločbe zapisal, da se glede na določbo 85. člena ZDavP-2 šteje, da je vročitev odločbe opravljena petnajsti dan od dneva odpreme odločbe in da je datum odpreme razviden na pošiljki,¹ medtem ko je v pravnem pouku odločbe navedel, da je zoper prvostopenjsko odločbo dovoljeno sprožiti upravni spor v 30 dneh po prejemu te odločbe.

7. Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP)² v 215. členu, ki pomeni konkretizacijo splošnega načela o varstvu pravic strank iz 7. člena ZUP,³ določa, da se s poukom o pravnem sredstvu stranki sporoči, ali lahko vloži zoper odločbo pritožbo ali pa začne upravni spor ali kakšen drug postopek pred sodiščem (prvi odstavek). Če je zoper odločbo mogoč upravni spor, je treba v pouku navesti, pri katerem sodišču lahko stranka vloži tožbo in v katerem roku (tretji odstavek).

8. Iz navedenih določb izhaja, da mora upravni organ stranko v odločbi seznaniti z njenim procesnim položajem, v konkretnem primeru v zvezi z možnostjo uveljavljanja sodnega varstva. Navedena seznanitev mora biti celovita in nedvoumna. Če ni, ni mogoče govoriti o pravilnem pravnem pouku. ZUP za primer napačnega pravnega pouka v 215. členu določa, da se lahko ravna vsaka stranka po veljavnih predpisih ali po pouku. Če se stranka ravna po napačnem pouku, ne more imeti to zanjo nobenih škodljivih posledic (četrti odstavek navedenega člena).

9. Sestavni del pravnega pouka je navedba roka (za vložitev tožbe), to je časovnega obdobja, v katerem je mogoče uresničiti navedeno procesno pravico. Za konkretizacijo obdobja (in z njim povezano presojo pravočasnosti vložene tožbe) pa je nujna tudi opredelitev začetka teka roka. Kot navedeno, naj bi v skladu z danim pravnim poukom v tej zadevi ta rok začel teči po prejemu drugostopenjske odločbe. Vendar je bilo v zaključku njene obrazložitve zapisano še pojasnilo, kdaj se bo odločba štela za vročeno (v določenem roku od odpreme, katere datum je odtisnjen na vročilnici). Šlo je torej za sporočilo, ki ga je treba zaradi vsebine (kdaj je opravljena vročitev, po kateri začne teči rok za vložitev tožbe) šteti kot del pravnega pouka, čeprav formalno ni bilo vključeno vanj.

10. Omenjeni pravni pouk in dejstvo, da je bil na pošiljki izrecno naveden datum odpreme,⁴ pa sta tudi po presoji Vrhovnega sodišča pri pritožniku utemeljeno povzročila nejasnost glede trenutka nastopa vročitve kot okoliščine, od katere začne teči rok za vložitev tožbe v upravnem sporu. Na navedeno ne more imeti vpliva dejstvo, da je bila odločba osebno vročena odvetniku. Res gre za kvalificiranega pooblaščenca, vendar je treba upoštevati, da je tudi nastalo situacijo povzročil kvalificirani subjekt, to je za odločanje v zadevi pristojni upravni organ. V obravnavanih okoliščinah je zato za presojo pravočasnosti tožbe bistveno le, ali je stranka ravnala v okviru nejasnega (napačnega) pravnega pouka. Temu pa je treba pritrditi, saj je pritožnik postopal v skladu s sporočilom, da se vročitev šteje za opravljeno petnajsti dan od datuma odpreme, torej 6. 1. 2017. Tožba, vložena 30. 1. 2017, je zato pravočasna.

11. Vrhovno sodišče je zaradi kršitve 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (77. člen v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1).

12. V skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

-------------------------------
¹ Celotno besedilo prvega odstavka 85. člena ZDavP-2 se glasi: "Vse odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, razen odločb, sklepov in drugih dokumentov, ki se izdajo v postopku davčnega nadzora in v postopku davčne izvršbe ter odločb o obročnem plačilu davka po 101., 102. in 103. členu tega zakona, se vročajo z navadno vročitvijo. Vročitev je opravljena 15. dan od dneva odpreme, če ta zakon ne določa drugače."
² Ta se v skladu s tretjim odstavkom 2. člena ZDavP-2 uporablja za vprašanja davčnega postopka, ki niso urejena z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo, z zakonom o obdavčenju, s tem zakonom, zakonom, ki ureja finančno upravo, ali zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.
³ Navedeni člen med drugim določa, da morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice; pri tem morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih in ne v nasprotju z javno koristjo, določeno z zakonom ali z drugim predpisom (prvi odstavek). Kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, jo na to opozori (drugi odstavek).
⁴ Na vročilnici k drugostopenjski odločbi, ki se nahaja v upravnih spisih, je zapisan datum odpreme 22. 12. 2016.

Datum zadnje spremembe:

15.01.2020

Podobni dokumenti:

• Sklep I Up 727/2007
• Sklep I Up 514/2008
• VDSS Sklep Pdp 383/2020