VSRS Sklep X Ips 290/2016

Jedro

Vsebinska presoja revizije, dovoljene zaradi pomembnega pravnega vprašanja, se omeji na okvir presoje, ki izhaja iz pomembnega pravnega vprašanja. Ker odločitev v obravnavani zadevi temelji na dveh samostojnih ključnih razlogih, je vsebinska obravnava revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja mogoča le, če bi revidenta izkazala izpolnjevanje tega pogoja za oba razloga odločitve. Le od vsebinske presoje obeh razlogov je namreč odvisen uspeh v revizijskem postopku. Samo za tako presojo, ki zasleduje ta uspeh, pa revidenta tudi izkazujeta svoj pravni interes.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo Upravne enote Piran, št. 351-227/2014-10 z dne 18. 2. 2015, s katero je bila zavrnjena njuna zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in dozidavo obstoječega objekta na tam navedenem zemljišču. Pritožbo tožnikov zoper prvostopenjski zavrnilni akt je pritožbeni organ zavrnil z odločbo, št. 35108-8/2015-3-BM z dne 15. 5. 2015.

2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje sta tožnika (v nadaljevanju revidenta) vložila revizijo in njeno dopolnitev. Glede njene dovoljenosti se sklicujeta na vse tri točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavljata revizijska razloga iz prvega odstavka 85. člena ZUS-1. Predlagata spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbi ugodi in prvostopenjski akt odpravi. Podrejeno predlagata razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevata plačilo stroškov postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. V obravnavani zadevi se izpodbijani akt (zavrnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja) ne glasi na denarno vrednost, saj v tem aktu pravica oziroma obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre namreč le pri pravici do prejema določenega zneska in pri obveznosti plačati določen znesek. Zato pogoj za dovoljenost revizije po citirani določbi ZUS-1 ni izpolnjen.¹ Navedba revidentov, da znaša vrednost investicije 150.000,00 EUR, glede na jasno zakonsko besedilo, na drugačno odločitev ne vpliva.

7. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča.² Teh zahtev pa revidenta nista izpolnila.

8. Zavrnitev njune zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in dozidavo temelji na dveh ključnih razlogih, ki sta tudi nosilna razloga izpodbijane sodbe. Prvi razlog je ta, da naj bi ta gradnja posegla tudi na del zemljišča, ki ni stavbno (stavbno zemljišče predstavlja le 84 m2 zemljišča, ostalo je I. območje kmetijskih zemljišč). Drugi razlog pa je v tem, da nameravane gradnje (prvotni objekt je pritličen v izmeri 4,70 m x 6 m, nov objekt pa naj bi bil v treh etažah, tlorisnih dimenzij 8,80 m x 13, 20 m) ni mogoče uvrstiti med rekonstrukcije in dozidave, ampak gre za gradnjo novega objekta. Taka gradnja pa po določbah veljavnega prostorskega akta na področju razpršene gradnje, v katero je umeščeno tudi področje posega, ni dovoljena. Oba ključna razloga, na katerih temelji tudi izpodbijana sodba, pa že vsak zase zadoščata za zavrnitev tožbe oziroma zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja.

9. Revidenta v okviru 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 uveljavljata dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja. Navajata pet vprašanj. Od tega se štiri vprašanja nanašajo izključno na velikost stavbnega zemljišča, eno pa se delno nanaša tudi na vrsto gradnje. S slednjim revidenta sprašujeta: "ali se po zakonu šteje, da uradna oseba, pooblaščena za vodenje in odločanje v upravnem postopku ter sodnik upravnega sodišča razpolaga z zadostnim strokovnim znanjem za obravnavanje projektne dokumentacije in ugotavljanje vrste gradnje in določanje velikosti stavbnega zemljišča". To vprašanje pa v delu, ki se nanaša na vrsto gradnje, kar je pravno vprašanje (niti v preostalem delu, kar je lahko strokovno vprašanje), za dovoljenost revizije ne zadošča. Popolnoma je namreč jasno, kdo ima zakonsko pooblastilo za odločanje o pravnih vprašanjih. Ker pogoj za dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja, ki se nanaša na en razlog odločitve, ni izkazan, uspeh v tej zadevi pa tudi ni odvisen le od rešitve vprašanj o velikosti stavbnega zemljišča, ta vprašanja za dovoljenost revizije ne zadoščajo. Vsebinska presoja revizije, dovoljene zaradi pomembnega pravnega vprašanja, se namreč omeji na okvir presoje, ki izhaja iz pomembnega pravnega vprašanja.³ Ker odločitev v obravnavani zadevi temelji na dveh samostojnih ključnih razlogih, je vsebinska obravnava revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja mogoča le, če bi revidenta izkazala izpolnjevanje tega pogoja za oba razloga odločitve. Le od vsebinske presoje obeh razlogov je namreč odvisen uspeh v revizijskem postopku. Samo za tako presojo, ki zasleduje ta uspeh, pa revidenta tudi izkazujeta svoj pravni interes.

10. Revidenta tudi nista izkazala, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, to je zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta.

11. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010) bi morala revidenta obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanju izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanju zelo hude, in to tudi izkazati.

12. Revidena sta pojasnila, da sta za nakup zemljišča, ki je bilo po podatkih občine zazidljivo najmanj v površini 300 m2, vzela hipotekarni kredit, ki ga, če bo obveljalo sporno stališče in s tem manjša vrednost zemljišča, tudi v primeru prodaje zemljišča, ne bosta mogla vrniti. Navedla sta, da ta premoženjska škoda zanju predstavlja hudo posledico. Vendar s temi navedbami in predloženimi dokazi,⁴ kot tudi z navedbami o vrednosti investicije, nista pojasnila in izkazala, zakaj naj bi bila opisana posledica (premoženjska škoda), zanju zelo huda. Zato tudi ta pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.

13. Ker pogoji za dovoljenost revizije niso izkazani, jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

14. Revidenta z revizijo nista uspela, zato sama trpita svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------
¹ Enako sklepi Vrhovnega sodišča: X Ips 100/2008, X Ips 233/2008, X Ips 115/2009, X Ips 407/2009, X Ips 264/2009, X Ips 494/2009, X Ips 503/2010, X Ips 182/2011 in drugi.
² Primerjaj s sklepi Vrhovnega sodišča: X Ips 286/2008, X Ips 189/2009, X Ips 423/2012, X Ips 302/2013, X Ips 360/2013 in X Ips 86/2015.
³ Primerjaj odločbe VS RS, kot npr.: X Ips 171/2014 z dne 10. 12. 2015, X Ips 433/2014 z dne 16. 12. 2015, X Ips 285/2014 z dne 20. 1. 2016, X Ips 69/2015 z dne 18. 5. 2016 in druge.
⁴ Predložila sta kupoprodajno pogodbo, sklep občine Piran o neuveljavljanju predkupne pravice, odločbo o odobritvi pravnega posla, lokacijsko informacijo, dopis občine Piran, karto zasnove rabe prostora in organizacije dejavnosti, zemljiškoknjižni izpisek, izsek iz PGD o splošnih podatkih objekta.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep X Ips 354/2016
• VSRS Sklep X Ips 189/2016
• Sklep X Ips 320/2008