VSRS Sklep X Ips 159/2017

Jedro

Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

Revident ni zadostil standardu natančne in konkretne opredelitve pravnega vprašanja, ki bi bilo pomembno za odločitev v obravnavani zadevi. V skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča je treba tudi v primeru sklicevanja na neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje najprej opredeliti vprašanje, glede katerega naj bi prihajalo do neenotnosti.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper sklep Ministrstva za kulturo, št. 060-12/2016/10 z dne 3. 2. 2017 (I. točka izreka). Z navedenim sklepom je bilo odločeno, da (1) se izvede revizija poslovanja tožeče stranke v obdobju od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2015, (2) so cilji revizije poslovanja pregled zakonitosti, preglednosti, učinkovitosti, uspešnosti in gospodarnosti poslovanja tožeče stranke, (3) bo revizijo poslovanja izvedla Služba za notranjo revizijo Ministrstva za kulturo, in sicer A. A., državna notranja revizorka, (4) mora tožeča stranka izvajalki revizije iz prejšnje točke tega sklepa omogočiti prost dostop do prostorov, dokumentov in oseb, povezanih z revizijo poslovanja, (5) se bo revizija poslovanja začela osmi dan od vročitve tega sklepa tožeči stranki in se bo zaključila s pripravo končnega pisnega poročila za ministra za kulturo s strani izvajalke revizije iz 3. točke tega sklepa. Sodišče prve stopnje je zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka) in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper I. in III. točko izreka navedene odločbe sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zahteva tudi izdajo začasne odredbe in priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Na kakšen način mora biti pomembno pravno vprašanje izpostavljeno in kakšne so zahteve za to, da se upošteva kot izpolnjevanje omenjenega pogoja, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.¹ Med drugim mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

6. Revident ni zadostil standardu natančne in konkretne opredelitve pravnega vprašanja, ki bi bilo pomembno za odločitev v obravnavani zadevi. Vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo in ki presega pomen obravnavane zadeve, sploh ni navedel. V skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča je treba tudi v primeru sklicevanja na neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje najprej opredeliti vprašanje, glede katerega naj bi prihajalo do neenotnosti.² Revident je sicer naštel nekaj odločb sodišča, a obenem ni opravil primerjave pravnih in dejanskih okoliščin zadev, kot se to od njega zahteva.³ Vrhovno sodišče tudi ne more mimo dejstva, da je med naštetimi zadevami sklep Vrhovnega sodišča I Up 25/2015 z dne 6. 4. 2016, ki se po vsebini (pritožba nad delom policije po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije) v nobenem oziru ne more primerjati z obravnavano zadevo; odločba, ki naj bi bila izdana 10. 2. 2014 in naj bi imela isto opravilno številko kot zadeva III U 52/2014, v kateri je bilo odločeno 9. 5. 2014, pa je Vrhovnemu sodišču glede na dostopne podatke neznana (nedosegljiva) in bi jo moral revident, če ta obstaja, reviziji priložiti.

7. Glede na navedeno revident ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

8. Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revident prav tako uveljavlja, je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 9/2014 z dne 12. 5. 2016) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

9. Revident navaja, da ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice, ker se trenutno revizija poslovanja že izvaja, kar je hud poseg ustanovitelja v avtonomijo javnega zavoda kot samostojne pravne osebe. Revidentovo redno delo je ohromljeno, saj je treba prvenstveno poiskati, kopirati in dostavljati dokumentacijo revizorki, kar predstavlja poleg stroškov kopiranja tudi strošek dela. Poleg tega nastaja nepopravljiva škoda tudi na načelni ravni, saj se z revizijo posega v revidentovo avtonomijo. Gre za poseg v temeljna načela ustavnosti in zakonitosti. Vstop imenovane notranje revizorke, za katero v izpodbijani odločbi sploh še ni izkazano, da ima veljaven naziv notranje revizorke in da izpolnjuje pogoje in standarde za neodvisen in objektiven nadzor poslovanja revidenta, je v tej fazi postopka za revidenta nepopravljiva škoda.

10. Vrhovno sodišče ugotavlja, da revident zatrjevanega negativnega vpliva na opravljanje rednega dela z ničemer ni izkazal, niti ni mogoče ugotoviti, zakaj oziroma na kakšen način naj bi ta vpliv zanj predstavljal zelo hudo posledico v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. V zvezi s sklicevanjem na načela ustavnosti, zakonitosti in avtonomije ter pogoje za imenovanje notranje revizorke pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da so ti ugovori materialne in procesne pravne narave, ki se jih načeloma presoja v okviru utemeljenosti revizije, poleg tega pa so zastavljeni zelo splošno in abstraktno ter sami po sebi ne predstavljajo zelo hudih posledic v smislu izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije.

11. Glede na navedeno revident ni izkazal niti izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

12. Ker uveljavljani pogoji za dovoljenost revizije niso izkazani, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

13. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, se ni spuščalo v presojo, ali gre v obravnavanem primeru za upravno zadevo v smislu 2. člena Zakona o splošnem upravnem postopku in nadalje, ali gre za upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

14. Revident je hkrati z revizijo zahteval tudi izdajo začasne odredbe.

15. Na podlagi 84. člena ZUS-1 lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. S tem sklepom je Vrhovno sodišče odločilo o (ne)dovoljenosti revizije, kar pomeni, da procesna predpostavka za vsebinsko presojo utemeljenosti zahteve za izdajo začasne odredbe ni (več) izpolnjena. Zato je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 89. člena v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1 zahtevo revidenta za izdajo začasne odredbe zavrglo.

K III. točki izreka:

16. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopka v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------
¹ Sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014 in drugi.
² Glej na primer sklep X Ips 41/2016 z dne 23. 11. 2016.
³ Glej na primer sklep X Ips 376/2015 z dne 23.11.2016.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep X Ips 41/2017
• VSRS Sklep X Ips 146/2014
• VSRS Sklep X Ips 130/2015