VSRS Sodba VIII Ips 327/2016

Jedro

Pravica do upoštevanja dokupljene dobe nastane šele s plačilom prispevka, ki se odmeri po veljavnem predpisu, prav tako se upoštevajo posledice tega dokupa po veljavnem predpisu.

Doba, za katero je možen dokup, ni zavarovalna doba vse do dokupa. Gre za dobo zunaj zavarovanja, ki lastnost zavarovalne dobe in s tem pravico do vštetja dobi šele s plačilom prispevka. Zato se upošteva po pogojih, veljavnih v času njene pridobitve.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločbe toženca z dne 24. 3. 2015, ter da je toženec dolžan tožniku odmeriti pokojnino v višini 77,5% od najvišje pokojninske osnove in mu v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe izplačati poračun izplačanih pokojnin od 13. 10. 2014 dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zavrnilo je tudi podredni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval odpravo odločbe z dne 24. 3. 2015 ter vrnitev zadeve tožencu v ponovno odločanje. Ta mu mora v 30 dneh izdati novo odločbo, s katero mu bo priznal pokojnino v višini 1.730,85 EUR, do njene pravnomočnosti pa mu plačevati akontacijo pokojnine v višini, ki jo prejema po odločbi z dne 24. 3. 2015. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je odmera starostne pokojnine pravilna in da se za dokupljeno dobo uporabijo odstotki, veljavni v času dokupa.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z odločitvijo, da ni mogoče uporabiti odstotkov, ki so veljali v času, ko je doba dopolnjena.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi kršitve določb postopka ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče naj bi zmotno vrednotilo dokupljeno dobo za čas dodiplomskega študija in služenja vojaškega roka po odstotkih, veljavnih v času priznanja pravice do starostne pokojnine. Upoštevati bi moralo odstotke, ki so veljali v obdobju, ko je tožnik študiral oziroma služil vojaški rok. Odločitev je v nasprotju z 8., 5., 131. in 198. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1)¹ . Podlaga za pravilno odločitev je 409. člen tega zakona. Toženec je dne 29. 1. 2013 odločil, da se mu čas služenja vojaškega roka od 27. 4. 1980 do 4. 4. 1981, dne 30. 1. 2013 pa čas dodiplomskega študija od 1. 10. 1974 do 15. 4. 1979 všteje v zavarovalno dobo, če plača odmerjene prispevke. S plačilom prispevka je izpolnil pogoje za vštevanje navedene dobe, dopolnjene pred 31. 12. 1999, v zavarovalno dobo. Zato bi bilo pri odmeri pokojnine treba upoštevati tedaj veljavne odstotke za odmero pokojnine. Zaradi napačne uporabe materialnega prava ima za 2,75% nižjo pokojnino; mesečno prikrajšanje znaša 61,42 EUR. V odločbah o priznanju zavarovalne dobe je navedeno, katero obdobje se všteje v zavarovalno dobo. Gre za predhodno vprašanje, ki je pravnomočno rešeno, kar sta dolžna upoštevati toženec in sodišče. V posledici tega je storjena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)² . Sprejeta rešitev pomeni tudi neenakopravno obravnavo zavarovancev.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Revizija ni utemeljena.

7. Tožnik uveljavlja absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj sodišče ne bi upoštevalo pravnomočni odločbi z dne 29. 1. 2013 (pravilno z dne 29. 1. 2013 in 30. 1. 2013), s čimer so mu bile odvzete že pridobljene pravice, navedena odločitev predstavlja predhodno vprašanje. Tožniku z odločbama z dne 29.1.02013 in 30. 1. 2013 niso bile priznane nobene pravice iz pokojninskega zavarovanja. Zato do posega vanje ni moglo priti. Drugačno tožnikovo stališče ne pomeni očitane kršitve, ki je podana, če se sodba zaradi očitanih napak ne da preizkusiti. Izpodbijana sodba je ustrezno obrazložena in takih pomanjkljivosti nima. Sodišče prve stopnje je navedlo razloge o odločilnih dejstvih, pritožbeno sodišče pa je odgovorilo na stališče tožnika v zvezi z uporabo materialnega prava.

8. Tožnik je v letu 2012 vložil zahtevek za dokup zavarovalne dobe za čas služenja vojaškega roka in čas dodiplomskega študija. Toženec mu je 29. 1. 2013 izdal odločbo o dokupu dobe za čas služenja vojaškega roka od 27. 4. 1980 do 4. 4. 1981 v trajanju 11 mesecev in 8 dni. Dne 30. 1. 2013 je odločil še o dokupu dobe za čas dodiplomskega študija na Ekonomski fakulteti od 1. 10. 1974 do 15. 4. 1979, v trajanju 4 leta 6 mesecev in 15 dni. Tožnik je 6. 2. 2013 plačal odmerjeni prispevek za dobo v skupnem trajanju 5 let 5 mesecev in 23 dni. Z odločbo z dne 17. 9. 2014 mu je bila priznana pravica do starostne pokojnine od 13. 10. 2014 v znesku 1.669,43 EUR. Tožnik se z odmero ni strinjal, ker je toženec za dokupljeno dobo upošteval odstotke za odmero, kot da bi dobo dopolnil po 31. 12. 1999. Toženec je 24. 3. 2015 pritožbo tožnika zavrnil.

9. Sporno med strankama je, kako se vrednoti dokupljena doba: ali po zakonu, ki je veljal v času, v katerega dokupljena doba sodi, ali po zakonu, ki je veljal v času, ko je bila izdana odločba o dokupu dobe in plačilu prispevka.

10. Možnost dokupa dobe za čas študija in vojaškega roka je urejal ZPIZ-1, ki ga je glede na datum zahtevka treba uporabiti v tem primeru. V 198. členu je določeno, da se zavarovancu oziroma uživalcu pokojnine ob pogoju plačila prispevkov za obvezno zavarovanje, upošteva v zavarovalno dobo za izpolnitev pogojev in odmero pokojnine tudi čas zaključenega dodiplomskega in podiplomskega študija in čas služenja vojaškega roka, če v tem času ni bil vključen v obvezno zavarovanje. Osmi člen tega zakona opredeljuje zavarovalno dobo kot obdobje, ko je bil zavarovanec vključen v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, upoštevajo pa se tudi druga obdobja, za katera so bili plačani prispevki. Skladno s 409. členom se zavarovancu, ki je del pokojninske dobe dopolnil do 31. 12. 1999, pokojnina odmeri ob upoštevanju odstotkov za odmero pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona in odstotkov za odmero pokojnine, določenih s tem zakonom.

11. Pravica do upoštevanja dokupljene dobe nastane šele s plačilom prispevka, ki se odmeri po veljavnem predpisu, prav tako se upoštevajo posledice tega dokupa po veljavnem predpisu. S tem je tožnik izenačen z zavarovancem, ki dela in se mu doba vrednoti po veljavnem zakonu. Zato očitek neenake obravnave ni utemeljen. Ne gre namreč za zavarovalno dobo, ki nastane z obveznim ali prostovoljnim zavarovanjem v času trajanja razmerja. Doba, za katero je možen dokup, ni zavarovalna doba vse do dokupa. Gre za dobo zunaj zavarovanja, ki lastnost zavarovalne dobe in s tem pravico do vštetja dobi šele s plačilom prispevka. Zato se upošteva po pogojih, veljavnih v času njene pridobitve. S tem ne pride do posega v že dopolnjena zavarovalna obdobja. Prav tako ne gre za neenako obravnavo v primerjavi z zavarovancem, ki je dobo dokupil pred 31. 12. 1999. Tudi pri vrednotenju dobe v takšnih primerih se upoštevajo odstotki za odmero, veljavni v času dokupa. Te ugodnosti sedaj veljavni zakon³ v tej obliki ne pozna več, kar pomeni neenako obravnavo, vendar v tožnikovo korist. Pogoji za pridobitev pravice se spreminjajo in se praviloma zaostrujejo. Prilagajajo se spremenjenim finančnim možnostim in drugim okoliščinam z namenom zagotovitve vzdržnosti pokojninskega sistema. To ne pomeni nedovoljene neenakosti.

12. Tožnik se sklicuje na izdani odločbi, ki v izreku opredeljujeta obdobje, za katerega je dovoljen dokup. Obdobje dokupa je v odločbi določeno zato, ker ni mogoče dokupiti katerekoli dobe, temveč le dobo, za katero zakon tako določa, ob pogoju, da zavarovanec v tem času ni bil obvezno zavarovan. Zato se z odločbo ugotovi, za katero obdobje so izpolnjeni ti pogoji in kolikšen prispevek je treba za vštetje te dobe plačati. Ne pomeni pa to posledic, za katere se zavzema tožnik. Doba, ki jo je tožnik dokupil, je postala zavarovalna doba šele s plačilom prispevka.⁴ Takrat je bil izpolnjen pogoj, da je obravnavana kot zavarovalna doba. Zato je pravilno njeno vrednotenje po določbi 409. člena ZPIZ-1 kot dobe, dopolnjene po 31. 12. 1999.

13. Vrhovno sodišče ugotavlja, da razlogi, na katerih temelji revizija, niso podani, zato jo je na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

-------------------------------
¹ Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.
³ Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Ur. l. RS, št. 96/12.
⁴ Glej sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 31/2009 z dne 21. 12. 2010 in sodbo in sklep VIII Ips 108/2014 z dne 13. 1. 2015.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Psp 261/2022
• VDSS Sodba Psp 318/2022
• VDS sodba Psp 39/98