<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sodba VIII Ips 260/2016

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2017:VIII.IPS.260.2016
Evidenčna številka:VS00000364
Datum odločbe:23.05.2017
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Psp 64/2016
Datum odločbe II.stopnje:26.05.2016
Senat:mag. Marijan Debelak (preds.), mag. Irena Žagar (poroč.), Karmen Iglič Stroligo, Marjana Lubinič, Borut Vukovič
Področje:POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
Institut:starostna pokojnina - prenehanje zavarovanja

Jedro

156. člen ZPIZ-1 kot pogoj za pridobitev pravice do pokojnine določa tudi prenehanje obveznega zavarovanja. Tožnik pogoj dobe in starosti izpolnjuje, ne izpolnjuje pa tretjega, kumulativno določenega pogoja, to je prenehanja zavarovanja. Tožnik je bil na dan 28. 12. 2012 vključen v obvezno zavarovanje v Bosni in Hercegovini. Zato je bil utemeljeno zavrnjen zahtevek za priznanje pravice do starostne pokojnine

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika za odpravo odločb toženca št. 9836282 z dne 20. 8. 2014 in št. 14-9836282 z dne 29. 10. 2013 ter priznanje starostne pokojnine od 28. 12. 2012 dalje. Ugotovilo, da je bil tožnik v času vložitve zahtevka vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Bosni in Hercegovini in ne izpolnjuje pogojev za pravico do starostne pokojnine.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo sodišča prve stopnje, zato je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Izpodbijani odločbi ne vsebujeta odločilnih razlogov o odpovedi tožnika pravici do starostne pokojnine v Bosni in Hercegovini od 1. 1. 2011 dalje. Na dan izdaje odločbe organa prve stopnje je že dopolnil 63 let in ima več kot 20 let delovne dobe. S tem so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do starostne pokojnine po 36. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1)1 . Priznana mu tudi ni bila pravica do predčasne pokojnine po 27. členu zakona, čeprav je 15. 9. 2010 dopolnil 39 let, 3 mesece in 10 dni pokojninske dobe. Zaradi navedenih pomanjkljivosti sodbe ni mogoče preizkusiti. Tožnik je zgolj po sili direktor družbe v drugi državi, kjer je ureditev pokojninskega zavarovanja drugačna. To pa ne sme imeti za posledico zavrnitev priznanja pravice do pokojnine, saj je v času zavarovanja plačeval prispevke. Odločitev je tudi v nasprotju z Uredbo Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane (v nadaljevanju Uredba), Uredbo Sveta (EGS) št. 574/72 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (Izvedbena uredba) ter Uredbo Sveta (ES) št. 859/2003 o razširitvi določb Uredbe in Izvedbene uredbe na državljane tretjih držav, za katere navedene določbe ne veljajo le na podlagi njihovega državljanstva. Opozarja na odločitev Ustavnega sodišča RS v zadevi Up-360/05, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da so pravice odvisne od trajanja in višine plačanih prispevkov, ob upoštevanju elementa solidarnosti. Ustava RS na podlagi 33. člena dovoljuje pravico do izbire pokojnin, z odrekanjem te pravice pa gre za poseg v pravico do zasebne lastnine. Sodišči nista uporabili določb Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (v nadaljevanju BBHZS)2 . Ta namreč določa, da v primeru, ko predlagatelj ne izpolnjuje pogojev za priznanje pokojnine istočasno v obeh državah članicah, lahko uveljavi pokojnino ali sorazmerni del v državi, v kateri pogoje izpolnjuje. Glede teh odločilnih dejstev sodba nima razlogov in se je ne da preizkusiti. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)3 vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Tožnik očita sodiščema druge in prve stopnje bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov, ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali pa so ti razlogi nejasni in med seboj v nasprotju. Sodišče je svojo odločitev jasno in razumljivo obrazložilo. Sodba ima razloge o odločilnih dejstvih tako, da se lahko preizkusi. Zato revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka v zvezi s tem ni utemeljen. Zaradi drugačnega materialnega stališča tožnika do očitane bistvene kršitve tudi ni moglo priti. Nestrinjanje z razlago določb ZPIZ-1 in BBHSZ lahko predstavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava.

8. Tožnik uveljavlja bistveno kršitev določb postopka zato, ker se sodišče ni opredelilo do odločilnih razlogov, to je do odpovedi pravici do sorazmernega dela pokojnine v Bosni in Hercegovini. Dejstvo, da se je odpovedal pravici do sorazmernega dela, ni odločilno dejstvo v tej zadevi. Tega tožnik tudi sicer ni zatrjeval do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, prav tako ne v pritožbi, hkrati pa ni izkazal, da tega brez svoje krivde ni navedel do konca glavne obravnave (337. člen ZPP).

9. Materialno pravo je pravilno uporabljeno.

10. Tožnik je vložil zahtevek za priznanje starostne pokojnine 28. 12. 2012 in je uveljavljal njeno priznanje od tega dne. V času vložitve zahtevka in tudi v času odločanja pri tožencu je bil vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Bosni in Hercegovini pri družbi A. A., d.o.o., Sarajevo. Glede na datum vložitve zahtevka v letu 2012 predstavlja pravno podlago za odločitev ZPIZ-1, ki v 36. členu določa pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Pravico med drugim pridobi tudi zavarovanec pri starosti 63 let, če je dopolnil 20 let pokojninske dobe. Skladno s 156. členom ZPIZ-1 je pogoj za pridobitev pravice do pokojnine tudi prenehanje obveznega zavarovanja. Tožnik pogoj dobe in starosti izpolnjuje, ne izpolnjuje pa tretjega, kumulativno določenega pogoja, to je prenehanja zavarovanja. Tožnik je bil na dan 28. 12. 2012 vključen v obvezno zavarovanje v Bosni in Hercegovini4 , kar ni sporno. Zato je bil utemeljeno zavrnjen zahtevek za priznanje pravice do starostne pokojnine.

11. Tožnik se sklicuje neenakopravno obravnavo z zavarovanci, ki jim je priznana pravica do predčasne pokojnine, vendar takega zahtevka pri tožencu ni podal. ZPIZ-1 ne ureja pravice do predčasne pokojnine; ta je določena v 27. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2)5 . O pravici do predčasne pokojnine v tem postopku ni mogoče odločati, saj v času vložitve zahtevka v letu 2012 ta zakon še ni veljal.

12. Zmotno uporabo materialnega prava tožnik uveljavlja tudi zaradi neuporabe določb Uredbe in Izvedbene uredbe. Navedeni Uredbi sta v letu 2010 prenehali veljati, nadomestili sta ju Uredba (ES) 883/2004 in Uredba 987/2009. Prva v 5. členu določa izenačevanje dejstev in njihov učinek v državah članicah. Posledica tega načela je, da ima obvezno zavarovanje v drugi državi članici enak učinek tudi v prvi državi članici. Poleg tega Uredbi veljata za članice EU, kar pa Bosna in Hercegovina ni.

13. Uredba Sveta (ES) št. 859/2013, ki prav tako ni več veljala v času vložitve zahtevka tožnika (nadomestila jo je Uredba (ES) št. 1231/2010), ureja vprašanja koordinacije sistemov za državljane tretjih držav, za katere Uredba in Izvedbena uredba ne veljata le na podlagi njihovega državljanstva. Uporabiti jo je treba v primeru, ko je bil posameznik zavarovanec vsaj v dveh državah članicah in ne bi imel pravic zato, ker je državljan tretje države, ki ni članica EU. Za takšen primer pa v konkretnem primeru ne gre. Poleg tega razlog za zavrnitev zahtevka za priznanje pravice do starostne pokojnine pravice ni državljanstvo tožnika.

14. Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja so odvisne od trajanja in višine plačevanja prispevkov ter od drugih pogojev, ki jih določa zakon, kar poudarja tožnik. To izhaja iz 51. člena Ustave RS. Zakon pa določa kot pogoj za pridobitev pravice do pokojnine tudi prenehanje zavarovanja. Tožnik je v enakem položaju kot zavarovanci, ki so izpolnili pogoje za pridobitev pravice do pokojnine - pogoj starosti in pogoj pokojninske dobe, so pa še vedno zavarovani v Sloveniji. Tožnik se sklicuje tudi na 33. člen Ustave RS v povezavi s pravico do izbire pokojnine. Pravico do izbire pokojnin lahko uveljavi zavarovanec, ko izpolni pogoje za pridobitev pokojnine na različnih podlagah, vendar v primeru tožnika tudi za to ne gre.

15. Sodiščema nižjih stopenj tožnik očita nepravilno uporabo BBHSZ. Sodišči sta navedeni sporazum pravilno uporabili; upoštevali sta v 6. členu določeno načelo izenačenosti pravnih dejstev. Ta člen določa, če ima opravljanje pridobitne dejavnosti ali neko obvezno zavarovanje po zakonodaji ene pogodbenice pravni učinek na določene dajatve iz socialnega zavarovanja, ima taka dejavnost ali tako obvezno zavarovanje enak učinek v drugi pogodbenici. Ker ima obvezno zavarovanje oziroma njegovo prenehanje učinek na pravice, ima obvezno zavarovanje v drugi državi pogodbenici enak učinek. Sodišče je pojasnilo, da je ta okoliščina ovira za pridobitev pokojnine tudi po predpisih Bosne in Hercegovine.

16. Odločitev Ustavnega sodišča6 , na katero se sklicuje tožnik, v njegovem primeru ni uporabljiva. V citirani zadevi je šlo za vprašanje hkratnega prejemanja pokojnin na podlagi iste pokojninske dobe v dveh državah v povezavi z možnostjo izbire priznane pravice do pokojnine v eni ali drugi državi. Odločitev je bila aktualna pred uveljavitvijo dvostranskih sporazumov z državami bivše Jugoslavije, ko odnosi med državami na tem področju še niso bili urejeni.

17. Sodišči sta torej pravilno presodili, da tožnik ne izpolnjuje vseh pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine in je bil zato utemeljeno zavrnjen zahtevek za njeno priznanje od 8. 12. 2012, saj je bil takrat še obvezno zavarovan v Bosni in Hercegovini.

18. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

-------------------------------
1 Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami.
2 Ur. l. RS, št. 37/08, MP 10/2008.
3 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami.
4 Primerjaj sodbo VS RS VIII Ips 169/2010 z dne 9. 5. 2011.
5 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.
6 Up-360/05 z dne 2. 10. 2008.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1999) - ZPIZ-1 - člen 36, 156

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEwMjUz