VSRS Sklep X Ips 38/2017

Jedro

Trditveno in doakzno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

Natančno in konkretno izpostavljeno pomembno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v zadevi, je predpogoj za presojo zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega vprašanja.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo Občine..., št. 3510-0018/2006-60 z dne 24. 6. 2015, s katero je bilo odločeno, da sta tožnika zavezanca za plačilo komunalnega prispevka zaradi novogradnje na zemljišču s parc. št. 299/1 k. o. ...., v območju urejanja ... (1. točka izreka), da znaša višina komunalnega prispevka 10.027,86 EUR, ki sta ga dolžna zavezanca plačati na tam določen način in v določenem roku (2. točka izreka), sicer bodo nastopile določene posledice (3. točka izreka) ter da organ in stranka krijeta vsak svoje stroške upravnega postopka (4. točka izreka). Tožnika sta zoper odločbo vložila pritožbo, ki jo je podžupanja Občine ... zavrnila z odločbo, št. 3510-0018/2006-63 z dne 7. 8. 2015.

2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje sta tožnika (v nadaljevanju revidenta) vložila revizijo in priglasila stroške revizijskega postopka.

3. Revizija ni dovoljena.

K I. točki izreka:

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Revidenta v zvezi z dovoljenostjo revizije nikjer nista navedla, kateri izmed pogojev iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bil izpolnjen. V okviru obrazložitve utemeljenosti revizije se sicer na dveh mestih sklicujeta na odstop sodišča prve stopnje od sodne prakse Vrhovnega sodišča, kar bi sicer lahko kazalo na to, da uveljavljata pogoj iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, vendar pa nista navedla glede katerega pomembnega pravnega vprašanja naj bi do odstopa prišlo.

6. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je namreč revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Na kakšen način mora biti pomembno pravno vprašanje izpostavljeno in kakšne so zahteve za to, da se upošteva kot izpolnjevanje omenjenega pogoja, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.¹ Med drugim mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

7. Revidenta pomembnega pravnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev v zadevi, nista izpostavila natančno in konkretno oziroma ga sploh nista izpostavila, zato tudi nista izkazala oziroma mogla izkazati odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede določenega vprašanja.² Navajanje revizijskih razlogov iz prvega odstavka 85. člena ZUS-1 pa samo po sebi še ne utemeljuje dovoljenosti revizije,³ saj bi sicer to pomenilo, da bi moralo Vrhovno sodišče na podlagi navedb v reviziji po uradni dolžnosti samo oblikovati pomembno pravno vprašanje in nato nanj še odgovoriti, kar pa nasprotuje izhodišču, da je trditveno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta.

8. Vrhovno sodišče v obravnavanem primeru ne more tudi mimo dejstva, da sta revidenta sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 149/2013 z dne 3. 6. 2015, od katere naj bi sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo odstopilo, citirala drugače, kot se ta v resnici glasi. Iz 18. točke navedene sodbe jasno izhaja, da mora v obravnavani zadevi prvostopenjski občinski organ v ponovljenem postopku komunalni prispevek odmeriti na podlagi predpisa, veljavnega v času uvedbe postopka, to je občinskega Odloka o plačilu komunalnega prispevka Občine ..., kar je tudi storil, sodišče prve stopnje pa je takšno odločitev potrdilo. V čem je torej sodišče prve stopnje pri presoji ponovne odločitve občinskega organa odstopilo od navedene sodbe Vrhovnega sodišča, ni jasno, saj tega revidenta nista ustrezno pojasnila na način, kot se to od njiju za utemeljitev dovoljenosti revizije zahteva.

9. Ker revidenta pogojev za dovoljenost revizije nista izkazala, je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

10. Revidenta z revizijo nista uspela, zato sama trpita svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------
¹ Sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014.
² Sklep Vrhovnega sodišča X Ips 262/2016 z dne 7. 9. 2016.
³ Sklep Vrhovnega sodišča X Ips 248/2016 z dne 12. 7. 2016.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• Sklep X Ips 192/2013
• Sklep X Ips 18/2011, enako tudi X Ips 16/2011, X Ips 17/2011, X Ips 114/2012, X Ips 151/2012
• VSRS Sklep X Ips 147/2017