VSRS Sklep X Ips 145/2017

Jedro

Postavljena vprašanja se ne nanašajo na razloge izpodbijane sodbe in zato ne vplivajo na odločitev v tej zadevi.

Izrek

I. Revizija se zavrže.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo (v nadaljevanju revident) tožbo zoper odločbo Informacijske pooblaščenke, št. 090-19/2016/26 z dne 12. 5. 2016. Z izpodbijano odločbo je toženka ugodila pritožbi prosilca A.B. odpravila revidentovo odločbo z dne 29. 12. 2015, s katero je ta zavrnil zahtevo za dostop do informacij, ter mu naložila, da prosilcu v roku 31 dni od prejema te odločbe posreduje kopije dokumentov, navedenih v izreku odločbe.

2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje revident vlaga revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1, vlaga pa jo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, s tem da odpravi odločbo Informacijske pooblaščenke, pritožbo prosilca zavrne ter potrdi njegovo (revidentovo) odločbo z dne 29. 12. 2015. Podrejeno predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi podrejenemu tožbenemu zahtevku in odpravi odločbo Informacijske pooblaščenke ter ji zadevo vrne v ponovni postopek, še podrejeno pa, naj sodbo razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Predlaga tudi izdajo začasne odredbe, s katero se odloži izvršitev izpodbijane odločbe do odločitve o reviziji.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga.¹

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.²

6. Revident teh zahtev ni izpolnil. Postavljena vprašanja se ne nanašajo na razloge izpodbijane sodbe in zato ne vplivajo na odločitev v tej zadevi. Prva tri vprašanja³ bi bila relevantna, če bi prvostopenjsko sodišče ali organ ugotovila, da je bilo prosilčevo ravnanje očitno šikanozno, ni pa šlo za zlorabo pravice. Zastopala pa sta stališče, da vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni zlorabo pravice, vendar prosilčevo ravnanje tega pravnega standarda ni doseglo. Četrto vprašanje,⁴ ki je zastavljeno povsem splošno, bi bilo pomembno, če bi se ugotovilo, da je iz prosilčevih zahtev na prvi pogled jasno, da organu povzročajo nevšečnosti oziroma neprijetnosti. Vendar to ni bilo ugotovljeno niti v sodnem niti v upravnem postopku. Prvostopenjsko sodišče je menilo le, da večje število vloženih zahtev sicer lahko organu povzroči določene neprijetnosti, vendar to samo po sebi ni razlog za zavrnitev dostopa do informacij.⁵ Peto vprašanje⁶ je oblikovano tako, kot da bi odločitev temeljila na materialnopravnem izhodišču, da gre za šikanozno ravnanje samo, če se zavezanca za dostop obremeni do te mere, da mu je onemogočeno poslovanje z drugimi strankami. Sodišče prve stopnje pa je zgolj ugotovilo, da revident "ni izkazal, da prosilcu v roku, ki je določen v zakonu, ne bi mogel zagotoviti dostopa do podatkov brez škode za svoje delo," zato tudi to vprašanje ni pomembno za rešitev tega spora. Šesto vprašanje⁷ temelji na podmeni, da se je prosilec izmikal plačilu stroškov posredovanja informacij. Tega toženka ni ugotovila, prvostopenjsko sodišče pa je zgolj pojasnilo, da četudi bi bilo to res (kot je trdil revident), to po zakonu ne utemeljuje zavrnitve prosilčeve zahteve. Za zadevo ni pomembno niti sedmo vprašanje,⁸ saj (ne)možnost uporabe 18. člena Uredbe o upravnem poslovanju ni nosilni razlog izpodbijane odločitve.

7. Ker ni izkazan pogoj za dovoljenost revizije, jo je Vrhovno sodišče zavrglo (89. člen ZUS-1).

K II. točki izreka:

8. Revident je hkrati z revizijo predlagal tudi izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1.

9. V skladu s 84. členom ZUS-1 lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Ta procesna predpostavka za vsebinsko presojo utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe ni izpolnjena, ker je o vloženi reviziji oziroma o njeni (ne)dovoljenosti Vrhovno sodišče odločilo s tem sklepom. Zato je ob smiselni uporabi 89. člena v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1 zavrglo revidentov predlog za izdajo začasne odredbe.

K III. točki izreka:

10. Ker revident z revizijo ni uspel, sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

-------------------------------
¹ Razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015.
² Primerjaj sklepe X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010, X Ips 301/2010 z dne 5. 5. 2011, X Ips 169/2013 z dne 10. 10. 2013, X Ips 64/2014 z dne 18. 9. 2014, X Ips 87/2014 z dne 22. 10. 2014.
³ Ta se glasijo: 1. Ali peti odstavek 5. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) določa dve situaciji, v katerih lahko zavezanec zavrne zahtevo za dostop: prvo, kadar oceni, da prosilec z zahtevo zlorablja pravico do dostopa do informacij javnega značaja, ter drugo, kadar oceni, da je očitno, da je zahteva šikanoznega značaja, ali gre za enoten zavrnitveni razlog? 2. Ali beseda "oziroma" v omenjeni določbi pomeni "in", "ali", "ali bolje rečeno", ali "pravzaprav"? 3. Ali vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, torej, ali sme organ po omenjeni določbi zavrniti zahtevo, ki mu povzroča neprijetnosti, nevšečnosti, pa sama po sebi ne pomeni zlorabe pravice?
⁴ Ta se glasi: Ali so šikanozne zahteve le tiste, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij in podobno, ali so očitno šikanozne tudi vse tiste zahteve, za katere je jasno na prvi pogled, da organu povzročajo nevšečnosti, neprijetnosti?
⁵ Sodišče je namreč navedlo: "Večje število vloženih zahtev, ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, pa samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo na zlorabo) tudi ne more predstavljati razloga za zavrnitev zahtevanega dostopa."
⁶ Ali mora organ za zavrnitev zahteve za dostop na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ izkazati, da ga prosilec prekomerno zasipa z delom in ga s tem ovira pri opravljanju nalog, do te mere, da če bi mu ugodil, ne bi mogel več opravljati drugih nalog oziroma zagotavljati storitev drugim strankam?
⁷ Ali lahko poskusi izmikanja plačilu stroškov z vlaganjem več ločenih zahtevkov zapadejo pod peti odstavek 5. člena ZDIJZ in je takšne zahteve mogoče zavrniti kot šikanozne ali kot takšne, s katerimi prosilec zlorablja pravico dostopa?
⁸ Ali mora organ, kadar oceni, da gre za zahtevo, ki izpolnjuje pogoje iz omenjene določbe, o tem izdati odločbo, s katero zahtevo zavrne, ali pa ni dolžan izdati nobenega upravnega akta, temveč sme zahtevo ignorirati v skladu z 18. členom Uredbe o upravnem poslovanju?

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sklep X Ips 318/2016
• VSRS Sklep X Ips 374/2015
• VSRS Sklep X Ips 272/2017